Vstop v leto 2022 je vlagateljem nagnal nekaj strahu v kosti. V ospredju so še naprej ugibanja, kako omejevalna bo v prihodnje politika centralnih bank. Že res, da je kitajska ljudska banka v ponedeljek nepričakovano (za deset bazičnih točk) znižala obrestno mero za srednjeročna posojila (prvič po aprilu 2020), a precej bolj je pozornost usmerjena k Fedu, ki je že pripravil teren za kar nekaj dvigov obresti v letošnjem letu. Predsednik Fedove podružnice v Philadelphii Patric Harker je pred dnevi za CNBC povedal, da pričakuje tri ali štiri letošnje dvige obresti, saj je inflacija (na letni ravni je v ZDA že sedemodstotna, kar je največ v skoraj 40 letih) "trdovratnejša, kot smo mislili še pred kratkim".

Profesionalni vlagatelji stavijo na surovine
Da vlagatelji vse bolj verjamejo v možnost agresivnega zaostrovanja denarne politike, kažejo obvezniški trgi, kjer je bilo včeraj spet opaziti razprodajo, kar posledično pomeni vse višje zahtevane donosnosti. Pri ameriški dveletni obveznici je že presegla 1,0 odstotka, potem ko je bila še septembra 85 bazičnih točk nižje. Pri 10-letni obveznici je bila donosnost včeraj že 1,87-odstotna (največ v zadnjih dveh letih), pri primerljivi nemški obveznici pa je skorajda zapustila negativno območje. V New Yorku so delniški indeksi včeraj precej izgubili, tehnološki Nasdaq dva odstotka. V raziskavi banke Bank of America (sodelovali so večji upravljavci premoženja) je videti, da profesionalci letos pričakujejo umiritev inflacijskih pritiskov, njihove neto dolge pozicije pri surovinah pa so dosegle rekordno vrednost.

Tudi meja 100 dolarjev ni več tako daleč
In res se rast strateških surovin ne umirja. Če je včeraj na večini trgov svetila rdeča barva, naftni trg še naprej cveti. Vrednost brenta je po sedmih letih skoraj spet presegla 88 dolarjev za 159-litrski sod, potem ko so hutijevski uporniki iz Jemna izvedli več čezmejnih napadov z brezpilotnimi letalniki v Savdski Arabiji. Cene nafte so se tako letos povzpele že za 15 odstotkov in se ne "ozirajo" niti na omikron, ki bi lahko ohromil svetovno gospodarstvo, niti na kitajsko napoved, da bodo s februarjem sprostili del strateških naftnih rezerv. Ni jih malo, ki v takšnem okolju – Opec se na vse višje cene za zdaj ne odzove – napovedujejo, da bi lahko cene nafte dosegle celo sto dolarjev.

Bitcoin bi lahko letos spet testiral rekordno vrednost
Bitcoin je včeraj nihal okrog vrednosti 42 tisoč dolarjev in je skoraj 40 odstotkov oddaljen od rekorda. Pri tehnični analizi (tedenska perioda) se je pri "glavi in ramenu" (Head & Shoulders) zgodilo, da je bitcoin navzdol prebil vratno linijo, kar je negativen signal. Na drugi strani analitska družba Glassnode poudarja, da je trenutno v rdečem 30 odstotkov celotne ponudbe bitcoina, kar je zgodovinsko gledano točka, ki naj bi prinesla obrat in novo rast. Prvi mož švicarske banke Seba Guido Bühler verjame, da bo tudi letošnje leto postreglo z lepo rastjo kriptovalut: "Verjamemo, da se bo cena precej zvišala, in sicer na raven med 50 tisoč in 75 tisoč dolarji," je na kriptokonferenci v St. Moritzu dejal Bühler in poudaril, da bo volatilnost še naprej ostala visoka.