Kaznivo dejanje naj bi storila s tem, ko sta na zaslišanju v državnem zboru govorila o ozadju aretacije domnevnih ruskih vohunov, primer pa je označen s stopnjo tajnosti. Tega sta se nedvomno zavedala tudi Bobnarjeva in Lindav, ki sta o tem razpravljala na sicer zaprti seji preiskovalne komisije o političnih pritiskih na policijo, čeprav pred tem nista pristojnih institucij zaprosila za odvezo molčečnosti in te tudi ne bi dobila.
Poleg tega naj bi po naših podatkih policija izvajala tudi ustrezne notranje varnostne postopke zoper Lindava, ki je še vedno v službi na policiji. Posledica vseh teh postopkov je lahko, da bosta tako Lindav kot Bobnarjeva izgubila dostop do tajnih podatkov, kar pa je pomembno za delo policista. Z drugimi besedami, v tem primeru Lindav ne bo več mogel delati na policiji, Bobnarjeva pa se tja ne bo mogla vrniti po izteku funkcije svetovalke predsednice republike Nataše Pirc Musar.
Bobnarjevo bo verjetno doletela še kazenska ovadba zaradi domnevnega krivega pričanja, ker je na seji Knovsa vso krivdo za informacije zvalila na Lindava, dejansko pa je bila kot ministrica večkrat seznanjena z uradnimi poročili v zvezi s primerom domnevnih ruskih vohunov, česar pa komisiji ni povedala.
Kot je znano, so po zaslišanju direktorja Sove Joška Kadivnika iz Sove sporočili, da je bila med obveščenimi v tem primeru tudi Bobnarjeva kot takratna notranja ministrica. Ta je, kot je prav tako znano, na zaslišanju pred komisijama na sicer zaprtem delu premierja Roberta Goloba obtožila, da je vplival na datum aretacije domnevnih ruskih vohunov, tako da so jo preložili za en teden. Policija naj bi bila pripravljena aretacijo izvršiti že 28. novembra lani, dan po trojnem referendumu, vendar so jo prestavili na 5. decembra, ko je bil mimo tudi drugi krog lokalnih volitev.
Direktor Sove naj bi poslancem pojasnil, da je preložitev aretacije predlagal sam, in sicer zaradi varnostnih razlogov. Obstajalo naj bi namreč tveganje, da bi se Rusi maščevali s hekerskimi napadi, saj so se podobno vmešavali tudi v volitve v ZDA in v nekaterih evropskih državah. Sicer pa naj bi po naših podatkih sodišče v primeru ruskih vohunov izdalo nalog za aretacijo, v katerem ni konkretno določilo datuma, ampak obdobje, v katerem naj to storijo.
Kot rečeno, Bobnarjeva naj bi trdila, da naj bi informacijo, da naj bi Golob zahteval spremembo časa aretacije, zvedela od Lindava, ta pa je trdil, da naj bi to zvedel od direktorja NPU Darka Muženiča, kar pa je slednji zavrnil. Da javno pranje umazanega perila okoli aretacije ruskih vohunov utegne škoditi kazenskemu postopku, je pozneje opozoril nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. Zato se mnogi sprašujejo, v čigavem interesu Bobnarjeva vse to počne in s tem ogroža nacionalno varnost Slovenije.