Sobota, 28. 10. 2023, 22.23
6 mesecev
V Rogaški Slatini razglasili najlepši šanson in podelili Ježkovi nagradi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,25
Dobitnik Ježkove nagrade za leto 2023 Domicelj je že več kot 55 let stalnica na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču.
RTV Slovenija je nocoj v Rogaški Slatini sklenila celoletni Festival slovenskega šansona. Veliko nagrado za najboljši šanson v celoti je prejel Tomaž Hostnik za skladbo Dekle iz zlatih sanj. Na festivalu so podelili tudi Ježkovi nagradi: za leto 2023 jo je prejel Tomaž Domicelj, za življenjsko delo pa posthumno Sašo Hribar.
Zmagovalec festivala je poleg glavne nagrade prejel še nagrado za najboljšo glasbo. Nagrado za najboljše besedilo je prejel Andrej Tomšič za skladbo Bistro, nagrado za obetavnega avtorja oziroma izvajalca pa je dobila zasedba Zajtrk za šanson Jera.
Veliko nagrado za najboljši šanson v celoti je prejel Tomaž Hostnik za skladbo Dekle iz zlatih sanj.
Žirijo, ki je ocenjevala deset finalnih nastopov, so sestavljali pevka Mia Žnidarič, multiinstrumentalist Boštjan Gombač, skladatelj Leon Firšt, pisatelj Slavko Pregl in šansonjerka Vita Mavrič kot predsednica, ki je med drugim ocenila, da je šanson tudi ob vseprisotni komercialni glasbi živ in svež. Festival, ki spodbuja k ustvarjanju te zvrsti, pa je po njeni oceni lahko pokazatelj, kako veliko kreativnih ustvarjalcev premore Slovenija.
Festival je potekal na današnji dan RTV, s katerim so obeležili 95 let Radia Slovenija in 65 let Televizije Slovenija. Ob tem so podelili vsakoletno nagrado Franeta Milčinskega - Ježka.
Program je z imitatorskimi vložki povezoval Tilen Artač.
Domicelj prejemnik Ježkove nagrade za leto 2023
Dobitnik Ježkove nagrade za leto 2023 Domicelj je že več kot 55 let stalnica na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Za arhiv RTV Slovenija je nanizal več kot 400 posnetkov, k tej številki pa je treba dodati še na stotine skladb na njegovih malih ploščah, kasetah, albumih in kompilacijah ter posamezne koncerte.
"Domicelj misli povezuje v besedila, ki pozornemu poslušalcu nudijo osnovo za razmislek. Je piker, na trenutke oster, a vedno kritičen opazovalec okolice. Velikokrat se nas dotakne, ko se tega niti dobro ne zavemo, saj je mojster v podajanju podtonov. V prid mu gre tenkočutno zaznavanje okolice in hitrega gibanja v vseh sferah življenja. (...) Je iskriv, a vedno z razlogom zbadljiv in satiričen. Po drugi strani pa je hkrati nežen in pronicljiv mojster slovenske besede," je v utemeljitvi zapisala žirija.
"Domicelj misli povezuje v besedila, ki pozornemu poslušalcu nudijo osnovo za razmislek. Je piker, na trenutke oster, a vedno kritičen opazovalec okolice. Velikokrat se nas dotakne, ko se tega niti dobro ne zavemo, saj je mojster v podajanju podtonov," je med drugim v utemeljitvi zapisala žirija.
Za življenjsko delo posthumno nagrajen Sašo Hribar
Posthumno nagrado za življenjsko delo Saša Hirbarja je prevzel njegov nečak Nejc Krevs.
Za življenjsko delo pa je RTV Slovenija posthumno nagradila prvo ime oddaje Radio Ga-Ga Saša Hribarja, edinstveno in enkratno osebnost slovenskega prostora z izjemno govorniško spretnostjo, humanistično širino, izvrstnimi igralskimi in imitacijskimi sposobnostmi ter s svojevrstnim domišljijskim svetom. Bil je utemeljitelj imitacije v vlogi satire in najprepoznavnejša radijska osebnost, ki se je zapisala v zgodovino razvedrilnih oddaj na Slovenskem.
Za življenjsko delo je RTV Slovenija posthumno nagradila prvo ime oddaje Radio Ga-Ga Saša Hribarja.
"Povedal je stvari, ki si jih drugi nismo upali. In to na način, ki se je dotaknil src. Z nasmehom, s humorjem, ki ni zabolel. Bil je glasnik resnice, ki edina velja. Bil je ogledalo času in ljudem, to je podajal z vrhunskim humorjem, kar zmorejo le redki," piše v utemeljitvi.
