Poslanka Iva Dimic je opozorila na vpliv energetske draginje na delovanje vzgojno izobraževalnih in kulturnih zavodov. Foto: NSi
Poslanka Iva Dimic je opozorila na vpliv energetske draginje na delovanje vzgojno izobraževalnih in kulturnih zavodov. Foto: NSi

Iz trenutne regulacije cen elektrike in plina so izvzeti vsi javni zavodi, ki niso izvajalci osnovnih socialnih služb, denimo knjižnice, muzeji, gledališča, vrtci in športne dvorane, ki so, ko gre za cene energentov, na prostem trgu, je opozorila Dimic. Prav tako so iz sistema reguliranih cen elektrike izvzeti vsi, ki imajo moč priključka večjo od 86 kilovatov. "Vsak nekoliko večji vrtec ali knjižnica nima regulirane cene, kar pomeni, da je limit cene elektrike zanje le nebo," je opozorila.

Kot primer je omenila Prešernovo gledališče v Kranju, kjer se bo strošek ogrevanja s približno 15.000 evrov po njenih besedah povečal na več kot 50.000 evrov za kurilno sezono, kar pomeni, da javni zavod ne bo preživel. Nekaterim javnim zavodom pa se je po navedbah Dimičeve strošek elektrike zvišal za petkrat.

Nihče si ne želi likvidnostnih težav javnih zavodov

Zato predlagajo, da omenjena odbora sprejmeta več sklepov. Vlada naj pripravi celovite ukrepe pomoči javnim zavodom s področja vzgoje in izobraževanja ter kulture pri spopadanju z visokimi cenami energentov in z njimi v 30 dneh seznani pristojna parlamentarna odbora. V proračunih za 2023 in 2024 naj zagotovi povprečnino za občine, ki so glavni plačnik manjših javnih zavodov v minimalni višini 735,74 evra, kar je kompromisni predlog združenj občin. Obe pristojni ministrstvi pa naj pripravita pregled gibanja stroškov energentov v vseh javnih zavodih od oktobra 2021 do oktobra 2022.

Če vlada teh opozoril ne bo vzela resno in naslovila te problematike, v NSi pričakujejo velike likvidnostne težave javnih zavodov. "Tega si nihče ne želi," izpostavlja Dimičeva.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer pred časom vsa slovenska podjetja in zavode javno pozval, naj do konca letošnjega oktobra ne sklepajo nobenih pogodb za naslednje leto, saj naj bi bil do konca meseca oziroma v začetku novembra znan nov regulatorni okvir na evropski ravni za cene plina in posredno tudi elektrike. Tudi o tem bodo tako na vrhu EU voditelji razpravljali danes in v petek.

"Čakati, da bo EU blagoslovil dogovor, je neresno"

Čakati, kaj se bodo uspeli dogovoriti na evropski ravni, in da bo EU "blagoslovil" dogovor, je v tej situaciji neresno, meni Dimic. "Mislim, da ima naša vlada pristojnosti, da v zasnovo reguliranih cen vključi vse te javne zavode in to čim prej, saj so nekaterim že potekle pogodbe, nekaterim pa še bodo," je dejala.