"Jasno je, da je volja parlamentarne konservativne stranke, da se izbere nov vodja te stranke in s tem tudi nov predsednik vlade," je na Downing Streetu 10 dejal 58-letni Johnson, poročajo tuje tiskovne agencije. Dodal je, da bi se moral postopek izbire novega voditelja začeti zdaj, časovnica pa bo objavljena prihodnji teden. V odstopnem govoru je še dejal, da je "žalosten, ker zapušča najboljšo službo na svetu".
Po treh burnih letih na položaju, ki so jih zaznamovali brexit, pandemija covida-19 ter skoraj neprekinjene afere in očitki na račun Johnsonovega laganja, bo premier v odhodu po poročanju BBC skupaj z danes imenovanim kabinetom tekoče posle opravljal do letnega kongresa konservativne stranke v začetku oktobra.
Omenjeno časovnico sicer določa t. i. odbor 1922, ki ga sestavljajo torijski poslanci, ki niso ministri. Po zadnjih informacijah naj bi število kandidatov za novega vodjo stranke še pred poletjem zmanjšali na dva.
Na Johnsonov odstop so se že čez dan odzvali številni britanski politiki, med drugim vodja opozicijskih laburistov Keir Starmer, ki je pozdravil njegov odhod s položaja vodje stranke in obenem zahteval, da nemudoma odstopi tudi s položaja premierja.
"Njegova lastna stranka se je odločila, da je čas za to - zato ga ne morejo naslednjih nekaj mesecev vsiljevati državi," je po navedbah BBC izjavil Starmer in dodal, da bodo po potrebi laburisti vzeli stvari v svoje roke in v imenu nacionalnega interesa vložili glasovanje o nezaupnici. "Spremembe ne potrebujemo le na samem vrhu, ampak tudi v vladi. Potrebujemo laburistično vlado," je sklenil vodja opozicije.
Trenutna britanska zunanja ministrica in potencialna kandidatka za premierko Liz Truss, ki se je zaradi pestrega političnega dogajanja doma predhodno vrnila z uradnega obiska v Indoneziji, kjer poteka zasedanje zunanjih ministrov G20, se je na odstop odzvala s tvitom, v katerem je zapisala, da se je premier odločil pravilno.
Britanska notranja ministrica Priti Patel je nekaj minut pred premierjevim odstopnim govorom prav tako prek Twitterja sporočila, da bo še naprej vodila notranje ministrstvo, saj da njen položaj zahteva, da ostane "popolnoma osredotočena na delo vlade in britansko nacionalno varnost", še navaja BBC.
Do vala odstopov Johnsonovih ministrov, sekretarjev in drugih sodelavcev v vladi je prišlo po tem, ko je Johnson povzročil škandal z imenovanjem Chrisa Pincherja, predhodno obtoženega, da je pijan otipaval dva moška. Johnson je sprva dejal, da o obtožbah ne ve nič, toda nadaljnja razkritja so pokazala, da je zanje vedel že leta 2019. Naposled je le priznal, da je bilo Pincherjevo imenovanje "napaka" in se zanj opravičil.
Nato je na parlamentarnem zaslišanju v sredo kljub številnim kritikam zaradi škandalov njegove vlade zavrnil vse pozive k odstopu in svojo odločitev utemeljeval z dolžnostjo do uresničevanja mandata, ki so mu ga volivci podelili leta 2019. Zavrnil je tudi pozive laburistične opozicije, naj razpiše predčasne parlamentarne volitve, in dejal, da si po njegovi oceni nihče v državi ne želi, da bi se politiki sedaj ukvarjali s predvolilno kampanjo.
Kljub pritiskom je Johnson vztrajal, da je vlada še naprej osredotočena na pomoč družinam po vsej državi pri reševanju krize zaradi naraščajoče inflacije, in napovedal, da bo znižal davke za 30 milijonov državljanov. "Ravno v težkih časih, ko se država sooča s pritiski na gospodarstvo in pritiski na svoje proračune ter ko se soočamo z največjo vojno v Evropi v zadnjih 80 letih, se pričakuje, da bo vlada nadaljevala s svojim delom in da ne bo odšla," je takrat povedal v izjavi za javnost.
Johnsona so škandali sicer bremenili že prej. Posebej je odmevala t. i. afera Partygate, povezana z zabavami na Downing Streetu 10 v času, ko je v Veliki Britaniji veljalo zaprtje javnega življenja zaradi pandemije covida-19. Kasneje je sledilo tudi glasovanje o nezaupnici Johnsonu med torijskimi poslanci, ki ga je ta komaj preživel.