Steletova priznanja, ki jih prav tako podeljuje Slovensko konservatorsko društvo, so prejeli Katharina Zanier za obnovo kulturne dediščine Claustra+, Zorko Bajc za prenovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu ter družina Virnik Karničar in arhitekt Marko Šenk za prenovo Šenkove hiše.

Steletova nagrada je nagrada za življenjsko delo ter za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva, ki jo Slovensko konservatorsko društvo podeljuje od leta 1990 kolegom za preteklo leto, ki so s svojim delom ohranili kulturno ali naravno dediščino.  Foto: Barbara Lečnik
Steletova nagrada je nagrada za življenjsko delo ter za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva, ki jo Slovensko konservatorsko društvo podeljuje od leta 1990 kolegom za preteklo leto, ki so s svojim delom ohranili kulturno ali naravno dediščino. Foto: Barbara Lečnik
Claustra Alpium Iuliarum je okrog 130 kilometrov dolg obrambni sistem med Reko in Posočjem, ki je kot zadnji branik varoval osrčje rimske države pred vdori tujih ljudstev. Projekt Claustra+ je Steletovo priznanje prinesel Katharini Zanier. Foto: Link 3D
Claustra Alpium Iuliarum je okrog 130 kilometrov dolg obrambni sistem med Reko in Posočjem, ki je kot zadnji branik varoval osrčje rimske države pred vdori tujih ljudstev. Projekt Claustra+ je Steletovo priznanje prinesel Katharini Zanier. Foto: Link 3D

Bine Kovačič, konservatorsko-restavratorski svetnik, je prejel nagrado za življenjsko delo za vrhunske dosežke, pomembne za ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine. Kot so poudarili v obrazložitvi nagrade, se slovenski konservatorji zavedajo, da je "Kovačič javna osebnost, ki soustvarja žlahtne trenutke naših uspehov pri ohranjanju dediščine. Je človek z izjemno raznolikim opusom, s katerim je pripomogel k širšemu ugledu konservatorskega poklica."

Humanist, ki znanje prenaša na mlade generacije
Po končanem študiju na Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani se je že leta 1978 zaposlil v restavratorskih delavnicah tedanjega Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru, kjer se je med drugim ukvarjal tudi s fotodokumentiranjem procesov prenov in ustvaril unikatno spomeniško dokumentacijo Severovzhodne Slovenije.

Kovačiča pri odločitvah o ohranjanju dediščine odlikujejo visoka etika, iznajdljivosti pri delu z umetninami in prepričljivost v stikih z ljudmi. Kot restavrator na terenu ima sposobnost vključevanja širšega strokovnega diskurza, katerega pobudnik je največkrat sam. "S sposobnostjo poglobljenega strokovnega dialoga potrjuje, da razume humanistično globino izbranega poklica in presega razumevanje dediščine kot materije," piše v obrazložitvi nagrade.

Kip nadangela, ki bedi nad Piranom od leta 1769, je vrtljiv, zato da kaže smer vetra. Na fotografiji z njim Zorko Bajc. Foto: Mirko Kunšič
Kip nadangela, ki bedi nad Piranom od leta 1769, je vrtljiv, zato da kaže smer vetra. Na fotografiji z njim Zorko Bajc. Foto: Mirko Kunšič

Med njegovimi odkritji in restavriranji izstopajo edinstvene poznoromanske in zgodnjegotske freske v župnijski cerkvi sv. Martina na Šmartnem na Pohorju. Vzorno je bilo tudi restavriranje dveh stranskih oltarjev v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Poljani, stranskega oltarja v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, dveh stranskih oltarjev v cerkvi sv. Nikolaja v Vuzenici in dveh stranskih oltarjev ter Straubovega orgelskega krila v cerkvi sv. Marije v Rušah.

Je med nosilci projekta Spoznaj, Varuj, Ohrani, v okviru katerega v restavratorski delavnici in na terenu z delom konservatorja, restavratorja in s konservatorsko-restavratorskimi metodami ter tehnologijo seznanjajo številne šolarje. Njegov ustvarjalni opus obsega tako ocenjevanje, ohranjanje in predstavljanje njihovih del, razlage na razstavah v Sloveniji in tujini. Večjo pozornost je naklonil več ducatom prenov pročelij hiš, obenem pa je med tistimi, ki si upa spoprijeti s kritiko ponaredkov umetniških del in amaterskih, nestrokovnih ter samovoljnih posegov na slikah in kipih, še piše v obrazložitvi.

Šenkova domačija je s svojo gručasto postavitvijo osmih, z leseno kritino kritih stavb, primerek alpske arhitekture, ki so ga predniki družine Šenk ustanovili pred več kot 500 leti. Glavna hiša se domnevno ponaša z letnico 1521, naselbina pa je nastala po odteku velikega jezera v 14. stoletju. Foto: Primož Šenk
Šenkova domačija je s svojo gručasto postavitvijo osmih, z leseno kritino kritih stavb, primerek alpske arhitekture, ki so ga predniki družine Šenk ustanovili pred več kot 500 leti. Glavna hiša se domnevno ponaša z letnico 1521, naselbina pa je nastala po odteku velikega jezera v 14. stoletju. Foto: Primož Šenk

Katharina Zanier je priznanje prejela za kakovostno izveden mednarodni interdisciplinarni projekt obnove in revitalizacije kulturne dediščine Claustra+. Z njeno pomočjo so izpeljali projekt in revitalizirali elemente poznorimskega obrambnega sistema med Kvarnerjem na Hrvaškem in Posočjem v Sloveniji.

Piranski župnik Zorko Bajc je bil nagrajen za zgledno in kontinuirano prenovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu, in sicer tako v župnijski cerkvi kot številnih manjših cerkvah, družina Virnik Karničar in arhitekt Marko Šenk pa za celostno prenovo, nadgradnjo in revitalizacijo kulturnega spomenika Šenkove hiše in domačije kot celote.