V Križevcih med letošnjo akcijo na varno prenesli že več kot 10.000 dvoživk
Križevci, 13. marca - V Borecih v občini Križevci prostovoljci že 12 let v času paritve vsak večer pomagajo žabam varno do mrestišč in nazaj. Letos so žabe na pot čez nevarno cesto prvič krenile okrog 10. februarja, je za STA povedala prostovoljka Vesna Kitthiya. Po mesecu dni so na polovici paritve, v tem času pa so v vedrih prenesli že več kot 10.600 dvoživk.
Križevci, Boreci.
Ob spomladanski selitvi žab in drugih dvoživk na mrestišča te pogosto prečkajo zelo prometne ceste, da bi jih čim več preživelo, pa jih prostovoljci v vedrih prenašajo čez cesto.
Foto: Vida Toš/STA
Križevci, Boreci.
Ob spomladanski selitvi žab in drugih dvoživk na mrestišča te pogosto prečkajo zelo prometne ceste, da bi jih čim več preživelo, pa jih prostovoljci v vedrih prenašajo čez cesto.
Prostovoljci ob pobiranju žab.
Foto: Vida Toš/STA
Križevci, Boreci.
Ob spomladanski selitvi žab in drugih dvoživk na mrestišča te pogosto prečkajo zelo prometne ceste, da bi jih čim več preživelo, pa jih prostovoljci v vedrih prenašajo čez cesto.
Prostovoljci.
Foto: Vida Toš/STA
Križevci, Boreci.
Ob spomladanski selitvi žab in drugih dvoživk na mrestišča te pogosto prečkajo zelo prometne ceste, da bi jih čim več preživelo, pa jih prostovoljci v vedrih prenašajo čez cesto.
Prostovoljci.
Foto: Vida Toš/STA
Križevci, Boreci.
Ob spomladanski selitvi žab in drugih dvoživk na mrestišča te pogosto prečkajo zelo prometne ceste, da bi jih čim več preživelo, pa jih prostovoljci v vedrih prenašajo čez cesto.
Foto: Vida Toš/STA
Križevci, Boreci.
Ob spomladanski selitvi žab in drugih dvoživk na mrestišča te pogosto prečkajo zelo prometne ceste, da bi jih čim več preživelo, pa jih prostovoljci v vedrih prenašajo čez cesto.
Foto: Vida Toš/STA
Že sredi februarja so prenašalke dvoživk v Borecih dosegle svojevrsten rekord - v enem večeru so čez cesto v vedrih prenesle 1850 žab in drugih dvoživk. Večinoma gre za krastače.
Na sistemski ravni poskuša dvoživkam po vsej Sloveniji pomagati Center za kartografijo favne in flore. V tem zasebnem zavodu deluje biologinja, ki se zadnjih 30 let ukvarja z dvoživkami, Katja Poboljšaj. Kot je pojasnila, si pri osveščanju pomagajo s spletnimi rešitvami.