Umirjanje na trgu nepremičnin

V prvem polletju letošnjega leta se je nadaljeval trend upadanja prodaj nepremičnin, skokovita rast cen pa se je popolnoma umirila, kaže polletno poročilo Geodetske uprave.

Ljubljana – Število oziroma vrednost sklenjenih kupoprodajnih pogodb z nepremičninami sta se v prvih šestih mesecih leta zmanjšala že četrto polletje zapored, v primerjavi z drugim polletjem lanskega leta za od tri do pet odstotkov.

V primerjavi z drugo polovico leta 2021, ko je število transakcij z nepremičninami doseglo vrh, je bilo v prvi polovici letošnjega leta število transakcij s stanovanji in stanovanjskimi hišami manjše že za okoli 25 odstotkov, število kupoprodaj parcel pa za okoli 30 odstotkov.

Kot sicer komentirajo na GURS, kljub očitnemu zmanjševanju števila transakcij upad še ni tako drastičen, da bi lahko že govorili o novi krizi slovenskega nepremičninskega trga. »Očitno pa je zmanjšanje plačilno sposobnega povpraševanja, ki so ga načele visoke cene in obresti, in posledično manjše število transakcij že vplivalo na rast cen nepremičnin,« so zapisali v poročilu.

Po rekordni rasti cen v lanskem letu so se te začele umirjati. V drugi polovici leta 2022 so cene stanovanj, hiš in zemljišč za njihovo gradnjo zrasle še za okoli pet odstotkov. V prvi polovici letošnjega leta so nato cene stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb praktično stagnirale, medtem ko so cene hiš še zmerno zrasle, in sicer za okoli štiri odstotke. »O obratu cen na slovenskem nepremičninskem trgu sicer še ne moremo govoriti, bi pa morda do njega lahko prišlo že letos oziroma v naslednjem letu,« menijo na GURS in dodajajo, da nenadnega velikega padca cen nepremičnin tudi po obratu ne gre pričakovati, »bo pa zanimivo videti, koliko časa bodo nato cene padale in za koliko bodo na koncu padle cene stanovanjskih nepremičnin«.

Število transakcij se zmanjšuje

V poročilu so analizirali tudi sedem analitičnih območij, med katerimi je tudi Kranj z okolico. Gre za največja urbana območja v državi, preostali del Slovenije pa predstavljajo pretežno ruralna območja.

V Kranju se je, tako kot v severni okolici Ljubljane, v prvem polletju letos število transakcij s stanovanji v primerjavi z drugim polletjem lanskega leta povečalo za okoli tri odstotke, v primerjavi s prvim polletjem lani pa se je zmanjšalo za od 20 do 25 odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem 2021 se je povečalo za okoli pet odstotkov, kar je bilo v tem obdobju edino povečanje števila transakcij med vsemi obravnavanimi analitičnimi območji.

V segmentu stanovanjskih hiš pa je bilo v prvem polletju letošnjega leta število transakcij v primerjavi z drugim polletjem lanskega leta manjše za okoli 10 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2022 za okoli 25 odstotkov in v primerjavi s prvim polletjem 2021 za okoli 10 odstotkov.

Na skoraj vseh obravnavanih območjih, z izjemo Ljubljane, je opazen tudi trend upadanja števila transakcij z zemljišči za gradnjo stavb. Med vsemi obravnavanimi območji se je število transakcij v primerjavi s prvim polletjem 2021 najbolj zmanjšalo v Kranju, za 60 odstotkov.

Rast cen se umirja

Srednja cena rabljenega stanovanja v Kranju je bila 3.010 evrov na kvadratni meter in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 20 evrov. Večina rabljenih stanovanj je bila prodana po ceni od 2.650 do 3.600 evrov na kvadraten meter. Najvišjo absolutno ceno v Kranju je doseglo stanovanje v starem mestnem jedru, prodano za 350 tisoč evrov.

Srednja cena stanovanjske hiše je bila v Kranju z okolico 282 tisoč evrov, večina pa se jih je prodala po ceni med 200 in 340 tisoč evrov. Srednja cena hiše se je v primerjavi z enim leto prej statistično zvišala za 24 tisoč evrov. Najvišjo ceno v Kranju z okolico je dosegla hiša na obrobju mesta, prodana za 850 tisoč evrov.