Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars je pri ZKP-ju RTV Slovenija ob podpori javne agencije za knjigo izdalo zvočno obliko romana Draga Jančarja To noč sem jo videl; zvočno knjigo je režiral Klemen Markovčič.

"Tisto noč, ko sem to prebral, sem vedel, da bom to tudi napisal," je Drago Jančar povedal o resnični zgodbi lastnikov grada Strmol, ki je navdihnila roman. Foto: SOJ RTV SLO
Oddaja Odprta knjiga

Drago Jančar: To noč sem jo videl, 1/24
9. januar, program Ars, 19.00

Zgodbo o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe v razburkanem slovenskem času pred drugo svetovno vojno in med njo, so posneli oktobra lani v studiih Radia Slovenija s tonskim mojstrom Urbanom Grudnom.

Uvod v jubilejno leto Arsa
Prvega od 24 delov zvočne knjige bodo poslušalci v oddaji lahko slišali nocoj, s tem pa se bo začelo praznovanje 60-letnice programa Ars, ki bo vrhunec po napovedih odgovorne urednice Arsa Ingrid Kovač Brus doseglo septembra na koncertu z radijskimi simfoniki.

Jančar je na današnji predstavitvi izrazil veselje, da so roman sprejeli v svoj program zvočnih knjig. Od njegovega izida pri založbi Modrijan je minilo več kot deset let, a nekako še vedno živi, je presodil in povedal, da je do zdaj doživel od 25 do 30 prevodov, nazadnje v danski jezik. Izšel je tudi v arabščini, obeta se še izid v Izraelu.

Izmišljena zgodba o resnični usodi zakoncev Hribar
Zvočnica se Jančarju zdi še najbližje knjigi in po analogiji z odrsko postavitvijo romana, ki so jo leta 2021 uprizorili v SNG-ju Maribor v režiji Janeza Pipana, kjer so gledalci poznali vsebino, si predstavlja, da bo podobno tudi v tem primeru. Kot je pojasnil, sta sicer dve tretjini romana izmišljeni oziroma plod pisateljeve domišljije, navdih zanj pa je našel v časopisu Zgodovinska kronika, ki ga redno prebira.

Predstavitev zvočnice na novinarski konferenci. Od leve proti desni: Alen Jelen, urednik Uredništva igranega programa, Klemen Markovčič, režiser, Drago Jančar, avtor romana To noč sem jo videl, Branko Jordan, dramski igralec. Foto: RTV Slovenija/Darja Slokan
Predstavitev zvočnice na novinarski konferenci. Od leve proti desni: Alen Jelen, urednik Uredništva igranega programa, Klemen Markovčič, režiser, Drago Jančar, avtor romana To noč sem jo videl, Branko Jordan, dramski igralec. Foto: RTV Slovenija/Darja Slokan

Jančarju niti malo ne gre za to, da bi se – v danes še vedno za marsikoga travmatičnem prepiru med Slovenci o "pravi" in "nepravi" strani med drugo vojno – postavil na to ali ono stran. Vsaj v tem romanu ga na prvem mestu ne zanimata ne zgodovina zmagovalcev ne zgodovina poražencev, ki – vsaka s svoje strani – v zgodovinskem dogajanju razbirata táko ali drugačno logiko in smisel ter se tako umeščata v abstraktno zgodovino, zgodovino "velikih dogodkov", "zgodovino struktur"; zanima ga predvsem – če si sposodimo še en izraz s področja zgodovinopisja – "zgodovina vsakdanjega življenja".

Tomo Virk, iz recenzije romana v Pogledih

V njem je naletel na kroniko gradu Strmol na Gorenjskem iz obdobja druge svetovne vojne, kjer se je zgodila človeška tragedija, ki je po njegovih besedah klicala po umetniški interpretaciji. "Tisto noč, ko sem to prebral, sem vedel, da bom to tudi napisal," je povedal. Ker podatki po njegovih besedah niso natančni, popolna rekonstrukcija niti ni bila mogoča.

Jančarjeva tema posameznika v toku časa
Svoje pisanje je tako opredelil kot dopolnitev k atmosferi, ki je tedaj prevladovala, z njim pa se je želel približati razumevanju ljudi v nekem usodnem zgodovinskem času. Kot je še povedal Jančar, se je o podobnih dogodkih vedelo marsikaj, vendar se o tem širše ni govorilo.

Načrt za serijo enkrat že propadel, a Jančar možnosti ekranizacije ne izključuje
Na vprašanje urednika uredništva igranega programa Alena Jelena, ali bo roman morda kdaj tudi ekraniziran, Jančar te možnosti ni izključil. Pri filmu je sicer po njegovem mnenju potrebna pazljivost, ker z živo prezenco ne pušča prostora za imaginacijo in se lahko oddalji od vsebine. Iz razhajanja pri pogledu na roman je takšno možnost tudi že zavrnil.

Pet oseb, en interpret
V zvočni obliki je roman, ki je leta 2011 prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta, dolg osem ur. Kot je povedal Markovčič, so za snemanje izbrali prvo izdajo iz leta 2010. Pri tem so poskušali ostati nevtralni: interpret pri branju podaja zgodbo, doživljanje pa je prepuščeno bralcem oziroma poslušalcem. Kot je dodal Jordan, je bila interpretacija svojevrsten izziv zaradi strukture romana, po kateri je pisan: o življenju in izginotju glavne junakinje namreč pripoveduje pet oseb.

Zvočna knjiga je dosegljiva pri ZKP-ju RTV Slovenija, dostopna pa bo tudi na mednarodnih portalih tovrstnih nosilcev, kot je Audible, je povedala urednica založbe Mojca Menart.