Milanović je predlagal, da Hrvaška blokira vstop obeh držav v Nato, dokler v BiH ne spremenijo volilnega zakona in s tem preprečijo, da bi številčnejši Bošnjaki preglasovali tamkajšnje Hrvate. V ponedeljek je od predstavnikov Hrvatov v BiH zahteval, naj tudi sami jasno povedo, ali se strinjajo z njegovo politiko, da bo z njo lahko nadaljeval. Njegovo pobudo so podprle tri hrvaške stranke iz BiH.
"Mi dobro vemo, kaj so hrvaški narodni interesi in kaj moramo delati za zaščito Hrvatov v BiH," pa je dejal Plenković dejal na novinarski konferenci po ponedeljkovi seji predsedstva HDZ. Dodal je, da niti HDZ niti parlamentarna večina nimata niti najmanjšega razumevanja za to, da bi blokirali članstvo Švedske in Finske v Natu. Rešitev za težave Hrvatov v Bosni in Hercegovini je možna le ob dogovoru z akterji v BiH, zlasti Bošnjaki, in ob podpori mednarodne skupnosti, je dodal Plenković.
Drugačni so odzivi iz hrvaške strani v BiH.
"Podpiram politiko predsednika Milanovića in pozivam institucije Republike Hrvaške, da pomagajo pri rešitvi hrvaškega vprašanja v BiH," je za bošnjaški spletni portal Bild.ba izjavil predsednik stranke HDZ 1990 Ilija Cvitanović in dodal, da je za Hrvate v BiH to zgodovinski trenutek, ki ga morajo izkoristiti.
Vodja Hrvaške kmečke stranke (HSS) Mario Karamatić je prek Facebooka sporočil, da Hrvati vidijo smisel v tem, kar dela Milanović, in predsednika pozval, naj to politiko nadaljuje. Predsednik Hrvaške republikanske stranke (HRS) Slaven Raguž pa je za medije v BiH izjavil, da je Milanović v zadnjih 15 dneh naredil več za internacionalizacijo hrvaškega vprašanja kot HDZ v zadnjih 20 letih.
Vodja Bošnjakov v BiH Bakir Izetbegović medtem meni, da dogovor v tem trenutku ni mogoč in bo pogajanja treba nadaljevati šele po oktobrskih volitvah."Nimamo zakonskega prostora za spremembo volilnega zakona, ker je državna volilna komisija pred desetimi dnevi razpisala splošne volitve. Poleg tega smo predaleč od dogovora," je v nedeljo v intervjuju za sarajevski spletni portal faktor.ba povedal Izetbegović in ocenil, da so dosedanja pogajanja propadla, ker je imelo vodstvo HDZ v BiH preveč ambiciozne načrte o spremembah zakona. Izetbegović je v intervjuju zavrnil tudi možnost, da bi se pogajanja ob posredovanju visokih predstavnikov Evropske unije nadaljevala že ta mesec. Meni namreč, da pritiskov mednarodne skupnosti za dosego dogovora pred oktobrskimi volitvami ne bo, se bodo pa pogajanja nadaljevala takoj po volitvah.
Splošne volitve v BiH bodo 2. oktobra, čeprav hrvaški in srbski predstavniki menijo, da trenutna volilna zakonodaja brez spremembe zakona ne omogoča pogojev za normalno izvedbo volitev, in grozijo z bojkotom.
