Sobota, 28. 10. 2023, 22.36
6 mesecev
Nina Gaspari: Ugrabljena odgovornost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,07
Naša družba izgublja stik z odgovornostjo. V dobi hiperpovezljivosti, ko lahko vsak od nas z nekaj kliki deli svoje mnenje s svetom, je postala moč besede nevarno orodje. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da to orodje predajamo v roke neodgovornim podjetjem, ki vodijo in upravljajo naš stik s svetom, in politikom, ki ga uporabljajo za poglabljanje polarizacije družbe.
Pred slabim tednom sem ob drsenju čez časovnico družbenega omrežja, ki ga uporabljam že več kot desetletje, občutila neskončno žalost, ki se je postopoma prelila v jezo.
Bruhanje mnenj, očitkov in neskončnih besednih dvobojev, ki so jih spodbudile zadnje novice o izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu, so presegle moj že tako previsoko postavljen tolerančni prag. Občutila sem tesnobo in zaprla sem telefon.
"Kdaj smo postali tako blazno zateženi?" sem se vprašala in ujela me je utrujenost. "Kdaj smo izgubili človečnost?"
Človek naj bi bil bitje, ki je sposobno kompleksnega razmišljanja. Vse bolj pa se kaže, kako neverjetno hitro se pustimo zapeljati sporočilom, ki prihajajo od nam bližnjim sporočevalcev. Od "naših".
Ob tem si ne vzamemo časa za premislek, za postavljanje podvprašanj. Brez poglobljenega razmisleka o tem, kaj smo pravkar sprejeli za edino mogočo resnico, hitimo, da svoja mnenja pošiljamo naprej po svojih omrežjih.
Nedolgo nazaj so mi ta ista omrežja ponujala prostor za izmenjavo mnenj in pridobivanje novih znanj, spoznavanje zanimivih ljudi in ustvarjanje novih prijateljstev. Danes so ti isti kanali postali neskončno brezno grobosti.
Omrežja, ki so nekoč moj svet odpirala neprecenljivim možnostim in priložnostim, so ga v zadnjem obdobju povsem zaprla. Še tisti miren mehurček, ki mi ga je v vmesnem času uspelo oblikovati, se je v zadnjih tednih razblinil. Tako kot pred njim tiha želja po spodobnem komuniciranju drugače mislečih.
Začela sem razmišljati: je lahko še slabše ali smo dosegli dno?
Neodgovorni upravljavci družbenih omrežij
Lastniki družbenih medijev so se po desetletju navideznih pozivov strokovne javnosti, ki je zahtevala regulacijo njihovega poslovanja, predvsem pa odgovornost glede tega, kaj se na njihovih platformah objavlja, dokončno odmaknili od odgovornosti, ki bi jo morali imeti ob upravljanju teh omrežij.
Konec preteklega in v začetku letošnjega leta sta podjetji Meta, ki upravlja z omrežjema Instagram in Facebook, ter Twitter začeli odpuščati zaposlene. Pod pretvezo vzpostavljanja učinkovitejših procesov je delo izgubilo na tisoče ljudi. Večina odpuščenih je prihajala iz oddelkov, ki so bili primarno odgovorni za nadzor vsebin, objavljenih na družbenih omrežjih.
Twitter je pod novim lastnikom Elonom Muskom povsem razpustil svojo ekipo, ki je bdela nad etično uporabo tega omrežja. Obdržali so le enega človeka v oddelku, ta pa je kasneje sam zapustil podjetje.
V začetku letošnjega leta je Google za tretjino zmanjšal ekipo, ki je preverjala dezinformacije.
Zdi se, da so se podjetja, ki v svojih rokah držijo močna komunikacijska orodja, kolektivno odločila, da so dobiček in zadovoljni delničarji pomembnejši od njihove odgovornosti do skupnosti in širše družbe.
Prvi mož omrežja X Elon Musk.
Rast radikalnih in toksičnih vsebin ter napadov na posameznike in organizacije, ki je temu sledila, se je še bolj zarezala v naš vsakdan. Državam, ki na zunaj kažejo željo po regulaciji vsebin na spletu, je spodletelo in občutek imam, da jim trenutni spletni kaos celo prija.
Neodgovorni do prihodnosti
Konec lanskega leta smo se vsi, ki se morda še nismo zavedali, kako močno so programi umetne inteligence že prisotni v našem vsakdanu, srečali z orodji za širšo uporabo strojnega učenja.
Zadnje mesece lahko spremljamo ponavljajoča se sporočila, ki smo jim bili priča zadnje desetletje, ko so podjetja Meta, Twitter in preostali obljubljali svetlejšo in spodobnejšo prihodnost. Tudi lastniki oziroma menedžerji podjetij, ki upravljajo s platformami umetne inteligence, trenutno na vse pretege poskušajo ustvariti občutek v splošni javnosti, da od držav pričakujejo in želijo jasno in natančno regulacijo.
Edina razlika je, da se tokrat sestajajo za tesno zaprtimi vrati in ne na javnih zaslišanjih, ki bi jih lahko spremljala tudi širša javnost.
Naslednje leto ZDA čakajo predsedniške volitve. Če so bile leta 2008 ameriške volitve prvič resneje upravljane prek družbenih omrežij, sta se z vzponom Donalda Trumpa zgodila še porast dezinformacij in odkrito napadanje vseh demokratičnih institucij. To lahko spremljamo tudi pri nas.
Če smo se leta 2020 ob spremljanju predsedniških volitev v ZDA spraševali, kaj nam bo prinesla prihodnost, je slika danes jasna. Dezinformacije se bodo po platformah družbenih omrežij z uporabo orodij umetne inteligence razbohotile v neslutene obsege.
Nekdanji in morda tudi prihodnji predsednik ZDA Donald Trump.
Neodgovorni novi obrazi "novinarstva"
Novic uporabniki spleta že dolgo ne dobivamo (le) iz tradicionalnih medijskih hiš. Večino vsebin, ki danes osmišljajo naš svet, uporabniki najdemo na spletu, konkretneje na družbenih omrežjih.
V zadnjih tednih je tako mogoče opaziti skrb vzbujajočo težnjo. Vojno na Bližnjem vzhodu spremljajo "tiktokerji", ki se s čeladami na glavi "v živo javljajo z vojnih območij". Gre za skupnost uporabnikov družbenih omrežij, ki izkoriščajo vsako priložnost za pozornost in rast svojih občinstev ne glede na vsebino, ki si jo izmislijo.
Ti posamezniki se "javljajo" iz svojih varnih domov. V svoje vsebine pogosto vpletejo stare videoposnetke in fotografije, s katerimi uporabnike omrežij dodatno napeljujejo na svoje vsebine.
Še več.
Nekatere platforme družbenih omrežij jih zaradi "uspešnosti" tudi finančno nagrajujejo.
In medtem ko kvazinovinarski nadobudneži svobodno objavljajo nepreverjeno, pogosto lažno in namensko šokantno vsebino, se novinarji, ki delajo v tradicionalnih medijskih hišah, ukvarjajo z lovljenjem dezinformacij, preden te postanejo še bolj viralne.
Neodgovorna politika
Podobne prakse, s katerimi se krši še tistih nekaj napisanih pravil in pogojev, ki jih imajo upravljavci družbenih omrežij zapisane na svojih platformah, s pridom za svoje propagandno orodje uporablja tudi politika.
Tako lahko zadnje dneve in tedne na družbenih omrežjih vidimo številna oglasna sporočila, ki jih je plačalo izraelsko zunanje ministrstvo in v katerih se prepogosto najde tudi vsebina, ki je lažna ali vsaj zavajajoča.
Dezinformacije, toksičnost, radikalizacija in plemenizacija so naš vsakdan. Najbolj žalostno pri vsem pa je, da vodilni predstavniki izvoljenih političnih elit po svetu s pridom izkoriščajo ta ista omrežja, ki jih v svojih piarovskih sporočilih grajajo.
Neodgovorni talci lastnih mnenj
V izobilju informacij, ki so nam na voljo v vsakem trenutku, smo se ljudje pustili zapeljati v past enoumja, ki ga diktirajo plemensko postavljene politične in interesne skupine.
Opuščamo svojo sposobnost kompleksnega razmišljanja in se lenobno predajamo hipnim, lažnivim in nepreverjenim vsebinam, ki nam kratijo spanec, dobro počutje in odnose z bližnjimi.
Povsem smo prevzeli miselnost, da konstruktivnih pogovorov ni mogoče imeti, da je svet črn ali bel. Sprejeli smo, da smo prepuščeni sami sebi. Če odgovornosti za svoje delovanje ne sprejmejo tisti, ki bi morali biti zgled, je tudi "navadni" ljudje ne bomo.
Tako smo postali talci lastnih mnenj, in kot bi rekel kolega kolumnist Aljaž Pengov Bitenc: "Morda bo res konec sveta".
Kolumnistka Siola Nina Gaspari
