Štipendije od A do Ž: vodnik za dijake in študente

Na voljo je več vrst štipendij, pogoji za pridobitev pa so za vsako drugačni. Jih poznate? Vsekakor se splača preveriti, ali jih morda že izpolnjujete oziroma kakšen uspeh morate doseči, da boste lahko za štipendijo zaprosili prihodnje leto. Pripravili smo pregled vseh štipendijskih možnosti od A do Ž.

Verjetno ste že slišali za koga ali pa poznate koga, ki prejema Zoisovo, državno ali občinsko, morda kadrovsko štipendijo. Vendar je na voljo še precej drugih. Take so na primer štipendija za deficitarne poklice, pa štipendija Slovenske vojske ali štipendija za poklice umetniške smeri, ki jo razpisuje ministrstvo. Štipendijo lahko pridobite tudi za izobraževanje v tujini. Pojdimo po abecedi.

A: Ad Futura - štipendije za izobraževanje v tujini

Štipendije Ad futura so namenjene spodbujanju izobraževanja mladih v tujini in izobraževanja tujih državljanov v Sloveniji. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS vsako leto razpisuje različne oblike štipendiranja in sofinanciranja mednarodne mobilnosti dijakov in študentov.

• Pogoji: štipendije Ad futura se dodelijo za študij v tujini (izobraževalno ustanovo si vlagatelj lahko izbere sam) ali za študij na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI). Dodeli jo se tudi v primeru študijskega obiska ali zaradi sodelovanja na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja. Razpise za štipendije lahko najdete na strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Štipendija za doktorski študij na EUI se dodeli na oddelkih ekonomije, prava, zgodovine in civilizacije ter političnih in družbenih ved.
• Višina: štipendija se dodeli v višini nepokritega deleža šolnine oziroma največ 15 tisoč evrov na leto in za življenjske stroške največ v višini 7.200 evrov, 12 tisoč ali 15 tisoč evrov za posamezno študijsko leto, odvisno od države ali kraja, kjer se študent izobražuje.
• Rok prijave: razpis za prihajajoče študijsko leto običajno izide decembra, rok za prijavo poteče konec marca.
• Obveznosti: končanje študija (pridobitev zadevne stopnje izobrazbe) in po koncu študija zaposlitev pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji za obdobje, enako obdobju prejemanja štipendije. Podrobneje je obveznost zaposlitve urejena v zakonu o štipendiranju in pravilniku o dodeljevanju štipendije Ad futura.

D: državna štipendija 2023

Državna štipendija je med vsemi najpogostejša. . Leta 2021 jo je prejemalo več kot 52 tisoč dijakov in študentov. Namenjena je otrokom iz socialno šibkejših družin za kritje stroškov izobraževanja, podeljujejo pa jo pristojni centri za socialno delo. Možno jo je pridobiti tako za šolanje v državi kot tudi za izobraževanje v tujini. Analiza dodeljevanja državnih štipendij v obdobju 2010–2021 kaže na to, da je v letih 2010–2021 število prejemnikov državnih štipendij raslo, medtem ko se povprečna višina državne štipendije znižuje. Leta 2021 je ta znašala 112 evra.

• Pogoji: do državne štipendije so upravičeni dijaki, študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih, ki so državljani Slovenije in so bili v program nižjega poklicnega ali drugega strokovnega izobraževanja prvič vpisani pred 22. letom oziroma v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge bolonjske stopnje pred dopolnjenim 27. letom. Poleg tega ne smete biti zaposleni, povprečni mesečni dohodek na osebo v družini v letu pred vložitvijo vloge pa ne sme presegati 1.218,08 evra.
• Višina: višina dodeljene štipendije se razlikuje glede na dohodkovne razrede in povprečni mesečni dohodek na družinskega člana. Osnovna vrednost obsega od 31,27 do 129,44 evrov za mladoletne upravičence in od 62,54 do 258,87 evrov za polnoletne upravičence. Dijaki in študenti, ki zaključijo prvi letnik na dani stopnji izobraževanja jim državna štipendija omogoča tudi dodatek na uspeh – ta znaša med 20,14 in 47,40 evra. Dijaki morajo doseči najmanj povprečno oceno 4, študenti pa najmanj povprečno oceno 8. Več podrobnosti o cenzusu za pridobitev državne štipendije in dodatku za uspeh z lestvicama je na voljo na spletni strani vlade.
• Upravičencem, ki živijo več kot 25 kilometrov od kraja izobraževanja, ali če je strošek najema najmanj 65 evrov na mesec, pripada še dodatek za bivanje, ki znaša 94,78 evra. Hkrati upravičenec ne sme prejemati subvencije za bivanje v študentskem domu ali zasebniku in ne sme imeti sklenjene pogodbe o bivanju v dijaškem domu. Dodatek je predviden tudi za štipendiste s posebnimi potrebami, ta znaša 59,24 evra.
• Rok prijave: Rok za oddajo vloge načeloma ni določen, saj štipendija upravičencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Na spletni strani eUprava svetujejo, da dijaki prvo vlogo za uveljavljanje državne štipendije vložijo avgusta, študenti pa septembra. Za nadaljnje prejemanje štipendije po novem ni več potrebno ponovno oddajati vloge. Na novo pa morate oddati vlogo vsi, ki se vpisujete v višjo raven izobraževanja.
• Obveznosti: štipendist mora vsako leto končati letnik, in če želi štipendijo prejemati tudi naslednje leto, mora predložiti dokazila. Po zaključnem letniku mora izobraževanje zaključiti do 30. septembra naslednjega koledarskega leta. Po koncu predloži dokazilo. Če štipendist predčasno konča izobraževanje, se mu štipendija izplača v enkratnem znesku za vse preostale mesece trajanja izobraževalnega programa. Vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, mora sporočiti v 30 dneh od nastanka. Če štipendist po koncu letnika ne napreduje v višji letnik, mu štipendija miruje, torej se mu ne izplačuje. Če po letu dni mirovanja še vedno ni napredoval, se izda odločba o dolgu. Znesek, ki ga dolguje, mora vrniti v 30 dneh od prejete odločbe, razen če ima za to opravičljive razloge.
• Združljivost: Državna štipendija je združljiva s kadrovsko štipendijo, štipendijo za deficitarne poklice, štipendijo Ad futura za študijske obiske v tujini in štipendijo Ad futura za tekmovanja v tujini. Zaenkrat ni združljiva z Zoisovo štipendijo, ampak je letos začel teči postopek, ki predvideva možnost hkratnega prejemanja državne in Zoisove štipendije od šolskega leta 2024/25 naprej.

K: kadrovske štipendije

S kadrovskimi štipendijami se dijakom in študentom pomaga do ustreznega poklica oziroma izobrazbe ter do prve zaposlitve. Delodajalec jo dodeli za izobraževalni program na podlagi svojih potreb. Namen kadrovskih štipendij je uskladiti razmerje med ponudbo in potrebami na trgu dela v posamezni regiji. Kadrovska štipendija prinaša štipendistu prvi stik s podjetjem ter delovne izkušnje že med šolanjem, posebna prednost pa je, da štipendistu zagotavlja takojšnjo prvo zaposlitev. Največje povpraševanje delodajalcev je za področje strojništva, elektrotehnike in mehatronike in tudi za poklice v zdravstvu in ekonomiji.

• Pogoj: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad ne zagotavlja več sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij. Sofinanciranje še zmeraj zagotavljajo pri Regionalnih razvojnih agencijah (RRA). Za pridobitev nesofinancirane štipendije pogoje določa le delodajalec, ki podeljuje štipendije. Za pridobitev sofinancirane štipendije mora upravičenec izpolnjevati splošne pogoje iz zakona o štipendiranju. Največkrat letnik izobraževanja ni bistven za pridobitev kadrovske štipendije, če pa delodajalec išče štipendista v višjem letniku, to izrecno navede.
• Kje najti ponudbo: v aplikaciji Izmenjevalnica. Delodajalci lahko ponudbo objavljajo tudi na spletnih straneh RRA ali na lastnih internih glasilih oziroma spletnih straneh podjetij.

• Višina: odvisna je od podjetja, ki štipendijo podeljuje. Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) ne postavlja nikakršnih omejitev glede višine štipendije, če gre za štipendijo, ki ni sofinancirana s strani države.
• Rok prijave: se razlikuje med delodajalci in je zapisan za vsako ponudbo posebej. Preverite v Izmenjevalnici.
• Obveznosti: večina kadrovskih štipendij poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja praviloma vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju. Delodajalec se lahko s svojim kadrovskim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa, diplomska naloga, vezana na podjetje, in podobno. Podrobneje pravila in obveznosti kadrovskega štipendista določi štipenditor že ob objavi ponudbe kadrovske štipendije, podrobneje pa se pravice in obveznosti iz kadrovskega štipendiranja uredijo tudi s pogodbo o štipendiranju.
• Izjeme: kadrovske štipendije v osnovi sodijo med obdavčljive dohodke, vendar se pod določenimi pogoji do določenega zneska ne vštevajo v davčno osnovo prejemnika.

  Znesek kadrovske štipendije (skupaj z vsemi povračili stroškov povezanih s študijem) se ne všteva v davčno osnovo za: študij v Sloveniji do višine minimalne plače in študij v tujini do višine minimalne plače, povišane za 60 odstotkov. Če je torej kadrovska štipendija višja od zgoraj navedenega zneska, bo obdavčena po zakonu o dohodnini kot drug dohodek. Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se praviloma izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove.

K: kulturne štipendije – Javni razpis za financiranje štipendij Ministrstva za kulturo za dodiplomski študij v tujini

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za štipendije za specializirane poklice v kulturi. Namen javnega razpisa je dvig poklicnih kompetenc na vseh področjih kulture in v ta namen vlaganje v izobraževanje, usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko učenje.

• Pogoji: zaprosijo lahko slovenski študentje, rojeni med letoma 1998 in 2005, ki niso v delovnem razmerju, in ki sofinanciranja za isti namen še niso prejemali. Bivati morajo v državi študija. Podrobni pogoji, ki zajemajo možne smeri študija in razne izjeme, so na voljo tukaj. Glede na kriterije, prav tako objavljene v razpisu, se kandidatom podeli določeno število točk. Štipendija bo podeljena kandidatom z najvišjim številom točk, v okviru razpoložljivih sredstev.
• Višina: višina posamezne štipendije je 3.906 evrov na semester oziroma največ 7.812 evrov na študijsko leto, ki se izplača predvidoma dvakrat v študijskem letu.
• Rok prijave: razpisni rok se je začel 23.6.2023, izteče se 11.8.2023.

O: občinska štipendija

Občinske štipendije razpisujejo nekatere občine za izobraževanje v tujini ali Sloveniji. Pogoje za pridobitev, višino štipendije in obveznosti določajo posamezne občine. Nekatere občine štipendije razpisujejo v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem. Za informacije glede razpisov občinskih štipendij se obrnite neposredno na svojo občino. Za primer vzemimo razpis mestne občine Ljubljana, ki je razpisala 90 štipendij za nadarjene dijake in študente s stalnim prebivališčem v Ljubljani.

• Pogoj: veljajo osnovna pravila, ki smo jih že navedli, prijavijo se lahko dijaki od vključno 2. letnika srednješolskega izobraževanja in študenti dodiplomskega in enovitega magistrskega izobraževanja v Sloveniji od vključno 2. letnika, pa tudi vsi, ki so prejemali štipendijo za nadarjene dijake MOL za srednješolsko izobraževanje. Do nje so upravičeni tudi študenti, ki študirajo v tujini (za dodiplomski in podiplomski študij) od vključno 1. letnika. Kandidati se razvrstijo glede na število doseženih točk, ob enakem številu pa ima prednost kandidat z manjšim povprečnim mesečnim dohodkom na družinskega člana. Dijaki morajo dosegati skupno najmanj 12 točk, kandidati študenti pa najmanj 18 točk. Več o pogojih najdete v razpisu.
• Višina: v povprečju dijaki prejmejo štipendijo v višini okrog 150 evrov, študenti pa okrog 200 evrov.
• Rok prijave: za dijake v začetku septembra, za študente v začetku oktobra.
• Obveznosti: štipendist mora končati posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo, in občini dostaviti ustrezno dokazilo o uspešno končanem letniku v osmih dneh po zaključku, občino mora obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na prejemanje štipendije v osmih dneh od nastale spremembe.

S: Slovenska vojska

Slovenska vojska ponuja finančno podporo številnim študentom in dijakom. Štipendije se podelijo na podlagi javnega natečaja, ki ga ministrstvo za obrambo objavi na svoji spletni strani, lahko pa tudi na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo, najmanj 60 dni pred začetkom šolskega leta. Štipendistom je zagotovljena zaposlitev za poklicno delo v Slovenski vojski takoj po koncu študija ali šolanja, štipendija pa jim pripada od prvega letnika.

Za šolsko leto 2023/24 je razpisanih 70 štipendij za pogodbene rezerviste – vojake/vojakinje in 30 štipendij za častnike/častnice. 150 štipendij je razpisanih za poklicno delo v slovenski vojski za vojake in vojakinje, 80 pa za poklicne častnike/častnice in višje vojaške uslužbence.

• Pogoji: za dijake, ki ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso starejši od 18 let, in za študente, ki ob vpisu v prvi letnik višješolskega oziroma visokošolskega izobraževanja niso starejši od 22 let. Štipendije se bodo prednostno podelile za programe tehničnih smeri: strojništvo, elektrotehnika, računalništvo, informatika, telekomunikacije, gradbeništvo, promet, pomorstvo, kemija, mehatronika, zdravstvo in druge podobne programe. Ob prijavi morajo oddati tudi potrdilo o vpisu, dokazilo o učni uspešnosti in krajši življenjepis. Komisija za štipendiranje bo opravila izbor prosilcev za podelitev štipendij.
• Višina: za dijaka znaša višina štipendije 25 odstotkov minimalne slovenske plače, kar letos pomeni najmanj 300,84 evrov na mesec oziroma največ 457,23 evrov, za študenta znaša višina štipendije 32 odstotkov minimalne slovenske plače, kar letos pomeni najmanj 384,96 evrov in največ 541,35 evrov. Štipendija se poviša z dodatkom na opravljeni letnik, z dodatkom na učni uspeh in z dodatkom na opravljeno temeljno vojaško strokovno usposabljanje (ne velja za mladoletne dijake).
• Rok prijave: odvisno od natečaja, konec septembra ali konec oktobra.
• Obveznosti: v okviru postopka za pridobitev štipendije se morajo kandidati na poziv udeležiti preverjanja gibalnih sposobnosti in zdravniškega pregleda. Štipendisti morajo redno opravljati šolske obveznosti, udeležiti se morajo usposabljanja, v Slovenski vojski pa morajo skleniti delovno razmerje za najmanj dvakratni čas štipendiranja po končanem šolanju oziroma študiju. Med prejemanjem štipendije morajo najpozneje v 15 dneh obvestiti o okoliščinah, ki bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje.

Š: štipendije za deficitarne poklice

Namen štipendij za deficitarne poklice je spodbujanje mladih za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati prepad med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Deficitarna področja in izobraževalne programe določa aktualna politika štipendiranja. V letih 2020–2025 bo za štipendije za deficitarne poklice zagotovljenih sredstev za približno tisoč novih štipendij na leto.

• Pogoji: poleg osnovnih pogojev lahko štipendijo pridobijo dijaki, ki bodo prvič vpisani v prvi letnik srednjega poklicnega izobraževanja. Celoten nabor deficitarnih poklicev za šolsko leto 2023/24 najdete na spletni strani javnega sklada, med drugimi pa so to poklici: kamnosek, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, steklar, pek, slaščičar in drugi. Skupaj je letos 21 izobraževalnih programov, ki ponujajo štipendijo. Nabor deficitarnih poklicev se med posameznimi šolskimi leti spreminja.
• Višina: štipendija za deficitarne poklice znaša 118,48 evra na mesec.
• Združljivost: dodeli se lahko hkrati z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo.
• Rok prijave: vlogo je možno oddati od 19.6.2023 do vključno 22.9.2023.
• Obveznosti: štipendist mora šolanje opravljati redno, če dijak ponavlja isti letnik oz. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne več kot leto dni.
• Izjema: štipendija, ki je podeljena v prvem letniku, velja za celotno izobraževanje.

Š: štipendije tujih ustanov

Štipendijo je mogoče pridobiti tudi na nekaterih tujih ustanovah, pri čemer najbolj zanesljive informacije o namenu, pogojih in višini štipendiranja dobite na ustanovi, ki štipendijo podeljuje. Možnosti štipendiranja:

• Štipendije podeljujejo izobraževalne ustanove v tujini in z njimi povezani raziskovalni inštituti.
• Štipendije tujih vlad: informacije o teh štipendijah najdete na spletnih straneh tujih predstavništev v Republiki Sloveniji. Seznam tujih predstavništev je dostopen na spletni strani uradnega slovenskega turističnega informacijskega portala.
• Štipendije drugih javnih ustanov: take so na primer SAAS na Škotskem, DAAD v Nemčiji in druge. Osnovne informacije o samem študiju v državi, v kateri želite študirati, praviloma najdete na spletnih straneh ustanov.
• Štipendije nevladnih oziroma nepridobitnih organizacij: na primer fundacija Rochus in Beatrice Mummert, ki podeljuje štipendije novim generacijam prihodnjih vrhunskih menedžerjev iz držav srednje in jugovzhodne Evrope na področju ekonomije, inženirskih, naravoslovnih in turističnih ved. Štipendije se podeljujejo za 2,5-letni magistrski študij na univerzi v Kölnu, Nemški visoki šoli za šport ali na Rheinisch-Westfaelische Technische Hochschule (RWTH) v Aachnu. Ali pa fundacija Bogliasco, ki štipendije podeljuje nadarjenim umetnikom in znanstvenikom ne glede na državljanstvo.

Š: štipendije nepridobitnih ustanov

Štipendije pod različnimi pogoji podeljujejo tudi različne nepridobitne oziroma nevladne organizacije, in sicer tako za študij v Sloveniji kot za študij v tujini. Več informacij o višini štipendij in pogojih za pridobitev je na voljo na njihovih spletnih straneh. Nekatere med njimi so:

• Ustanova dr. Antona Trstenjaka: štipendije za fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Kandidirajo lahko tudi tisti, ki nimajo stalnega bivališča na omenjenem območju, če njihovo delo neposredno obravnava območje Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
• Fundacija Parus: štipendije so namenjene najuspešnejšim diplomantkam in diplomantom Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za štipendiranje podiplomskega študija gospodarskega prava in prava pravnoekonomskih znanosti tako za študij v Sloveniji kot za študij na uglednih svetovnih univerzah.
• Fundacija Leona Štuklja: štipendija za dijake in študente iz socialno šibkih okolij, ki dosegajo nadpovprečne študijske uspehe ob hkratnem uspešnem sodelovanju na področju športa, kulture ali humanitarnih dejavnosti.
• Izobraževalna fundacija Pomurja (IFP): štipendije so namenjene nadarjenim študentom in drugemu perspektivnemu pomurskemu kadru.
• AS Fundacija: fundacija podpira talente s področja umetnosti, znanosti in športa, ki ustvarjajo presežke in so gibalo napredka.
• Likarjev sklad: štipendije so namenjene študentom Univerze v Ljubljani za podiplomski študij na Tehniški univerzi München (TUM).
• Štipendijski sklad Univerze na Primorskem: štipendije so namenjene študentom, ki so redno vpisani ali pa se nameravajo vpisati na 1., 2. ali 3. stopnjo Univerze na Primorskem.
• Fundacija Marof: štipendije so namenjene študentom pomurske regije, ki imajo stalno bivališče v Pomurju (Upravna enota: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona), za študij v Sloveniji in tujini.

Š: štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu za študij v Republiki Sloveniji

Štipendije so namenjene povezovanju Slovencev v zamejstvu in po svetu in njihovih potomcev z matično domovino skozi njihov študij na izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji. Štipendija se dodeli samo za študij, kar pomeni, da dijaki do nje niso upravičeni.

• Pogoji: poleg osnovnih pogojev, mora imeti kandidat enega od naslednjih osebnih statusov: Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, ali Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki ima status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije, ali Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije. Hkrati pa mora imeti sklenjeno pooblastilo z osebo s prebivališčem v Republiki Sloveniji za zastopanje ali urejeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. Štipendija se podeli tistim vlagateljem, ki dosegajo najvišje število točk.
• Višina: štipendija znaša 236,97 evra mesečno. Kandidati, ki niso državljani držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije in ki se od začetka študijskega leta ustrezno obvezno zdravstveno zavarujejo, lahko pridobijo tudi dodatek v višini mesečnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje.
• Rok prijave: razpis za prihodnje šolsko leto še ni objavljen, predvidoma bo avgusta.

Z: Zoisova štipendija

Zoisove štipendije so spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Podeljuje jih Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, ki sprejema vloge v skladu z javnim pozivom. Lani je bilo podeljenih skoraj pet tisoč štipendij, sicer pa podatki kažejo, da število od leta 2010 upada, in sicer zaradi vsakoletnega upada števila štipendistov, ki jim je bila dodeljena štipendija na podlagi starega zakona z manj strogimi merili.

• Pogoji:

  poleg izpolnitve splošnih pogojev je treba za pridobitev izkazati vsaj en izjemen dosežek in hkrati ustrezen šolski ali študijski uspeh. Ob vsaj enem priznanju iz znanja ali drugem izjemnem dosežku za pridobitev štipendije ob prehodu iz osnovne na srednjo šolo to pomeni vsaj povprečje 4,70 v zadnjem razredu OŠ.

  Za dijake drugega, tretjega in četrtega letnika, ki želijo prvič pridobiti Zoisovo štipendijo, to pomeni povprečna ocena vsaj 4,10 v preteklem letniku.

  Ob prehodu iz srednje šole na fakulteto pa mora bodoči študent ob izjemnem dosežku izpolnjevati enega od dveh dodatnih pogojev: povprečna ocena najmanj 4,10 v zaključnem letniku ali zlata matura (30 točk). Za študente drugih letnikov se zahteva povprečna ocena v predhodnem študijskem letu najmanj 8,50 ali uvrstitev med 5 odstotkov najboljših študentov v generaciji.

  Ob tem je potrebno poudariti, da so Štipendisti so izbrani glede na število doseženih točk, ki jih izračunajo glede na izjemne dosežke. Navedeni pogoji (vsaj en dosežek in povprečna ocena) so torej minimalni in običajno ne zadoščajo za dodelitev štipendije. Rezultate in pogoje preteklih let si lahko ogledati na spletni strani javnega štipendijskega sklada.

• Za nadaljnje prejemanje: kandidati se morajo vpisati v višji letnik, krati pa morajo dokazati vsaj en ustrezen izjemni dosežek ALI povprečno oceno 4,10 (dijaki) oziroma 8,50 (študenti). Ni potrebno dosegati obeh pogojev.

• Kaj se šteje kot izjemni dosežek: Natančneje si lahko vse o ustreznih izjemnih dosežkih preberete tukaj. Štejejo se na primer najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev, prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev, priznanja za najboljše raziskovalne naloge, udeležba in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja …

• Višina: Zoisova štipendija znaša za dijaka 142,18 evra na mesec (če se izobražuje v tujini, znaša 284,35 evra na mesec), za študenta 165,87 evra na mesec (če se izobražuje v tujini, znaša 331,75 evra mesečno). Poleg tega se lahko dodelita tudi dodatek za bivanje, ki znaša 94,78 evra na mesec, in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, ki znaša 59,24 evra na mesec.
• Rok prijave: za dijake na začetku septembra, za študente na začetku oktobra.
• Izjeme in združljivost: Erasmusova izmenjava ne vpliva na višino Zoisove štipendije. Med izmenjavo štipendist tudi ni upravičen do dodatka za bivanje, saj je njegova matična izobraževalna ustanova še vedno ista, kot je bila pred študijsko izmenjavo v tujini. Prav tako se Erasmusova izmenjava ne upošteva kot izobraževanje v tujini. Zoisova štipendija ni združljiva z državno štipendijo, s štipendijo Ad futura, niti s štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Hkrati s Zoisovo štipendijo se lahko prejema kadrovska štipendija (razen, če ta tega ne dovoljuje), štipendija za deficitarne poklice in tudi štipendija Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.