Florian Höllerer se je na odru Srečka Kosovela s Florjanom Lipušem pogovarjal o literarnem bogastvu Koroške. Foto: JAK
Florian Höllerer se je na odru Srečka Kosovela s Florjanom Lipušem pogovarjal o literarnem bogastvu Koroške. Foto: JAK

Na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se bo končal danes, sta bila v slovenskem paviljonu včeraj popoldne dva pomembna dogodka. Na odru Srečka Kosovela je potekal večer s slovenskim pisateljem Florjanom Lipušem, na odru Maruše Krese pa so podelili nagrado Fabjana Hafnerja – prejel jo je prevajalec in pesnik Ludwig Hartinger, je za Jutranjo kroniko poročal Matej Juh.

Dodal je še, da je dala Koroška svetovni književnosti veliko pomembnih imen, kot so Ingeborg Bachmann, Robert Musil, Christine Lavant, Peter Handke, Josef Winkler in Maja Haderlap. Florian Lipuš je vedno ostal zvest slovenskemu jeziku in v svojih delih opisoval tragično usodo svoje matere in celotne družine kot predstavnice slovenske manjšine. Med drugim je imel velik vpliv na melodiko pisanja Petra Handkeja, ki je s Helgo Mračnikar njegov roman Zmote dijaka Tjaža prevedel v nemščino. Florian Lipuš je ob vprašanju, kako vidi svojo pisateljsko pot, povedal, da bi jo v primeru druge priložnosti verjetno ponovil. Drugače po njegovem mnenju preprosto ne gre: "Ti lahko izhajaš samo iz tega, kar v tistem trenutku si, kar vidiš in kar se ti zdi, da je prav," je še dodal.

Ludwig Hartinger (levo) je za prevod pesmi Srečka Kosovela, združenih v zbirki Mein Gedicht ist mein Gesicht: Invention einer orphischen Landschaft, prejel nagrado Fabjana Hafnerja. Foto: JAK
Ludwig Hartinger (levo) je za prevod pesmi Srečka Kosovela, združenih v zbirki Mein Gedicht ist mein Gesicht: Invention einer orphischen Landschaft, prejel nagrado Fabjana Hafnerja. Foto: JAK

Nagrada Fabjana Hafnerja za prevod pesmi Srečka Kosovela
Le uro po njegovem nastopu pa so podelili nagrado Fabjana Hafnerja. Prav on je prevedel v nemščino Lipuševo delo Jalov pelin, ki so ga letos ponatisnili in predstavili na dogodku. Ludwig Hartinger jo je prejel za "izjemen prevod pesmi Srečka Kosovela", združenih v zbirki Mein Gedicht ist mein Gesicht: Invention einer orphischen Landschaft, ki je letos izšla pri založbi Otto Müller. Prevajalec je ob prejemu nagrade povedal, da mu je prejem nagrade "v čast in v veliko veselje". Ob tem je dodal, da je Fabjan zanj predstavljal prijatelja in neke vrste botra njegovih prvih prevodov, veliko pa mu je pomagal tudi pri prevajanju Kosovela.

Ob Hafnerjevi nagradi so podelili tudi posebno omembo, ki si jo je po presoji strokovne komisije prislužila Alexandra Natalie Zaleznik za izvrsten prevod pravljice Zajčkova hišica Anje Štefan.

Sklepne slovesnosti sta se poleg direktorja sejma Juergena Boosa udeležila tudi predstavnica Slovenije, direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar in predstavnik Italije, komisar Mauro Mazza. Stergar je povedala, da se slovenska zgodba kljub predaji naziva častne gostje Italiji še ne končuje. Izrazila je upanje, da bo Italija tudi zaradi slovenske avtohtone narodne skupnosti, ki živi in ustvarja v Italiji, Slovenijo povabila k sodelovanju, obenem pa spomnila, da bo Slovenija prihodnje leto država gostja na knjižnem sejmu otroških knjig v Bologni, leto pozneje pa bosta Nova Gorica in Gorica skupaj Evropska prestolnica kulture.

Mazza je ob tem dejal, da živimo v času, ko se meje znova zapirajo, zaradi česar želi Italija kot častna gostja FKS-ja nadaljevati povezovanje, saj je treba premagati tisto, kar nas morebiti ločuje.

V literarnem pogovoru ob koncu sta sodelovala tudi slovenski avtor iz Trsta Dušan Jelinčič in italijanska avtorica Ilaria Tuti, ki pa se pogovora zaradi težav s prevozom žal ni mogla udeležiti. Jelinčič je tako spregovoril predvsem o svojem dvojezičnem ustvarjanju tako v slovenskem kot italijanskem jeziku, ob tem pa dodal, da literatura zanj predstavlja iskanje lepote, približevanje med ljudmi, s tem pa tudi iskanje ljubezni. Prav prek kulture, poglobljenega branja in razmišljanja pa velja iskati tisto, kar nas združuje, ne pa ločuje, je pozval.

Direktor sejma Juergen Boos je v intervjuju za STA povedal, da ga je nastop Slovenije kot častne gostje letošnjega sejma navdušil, pri čemer je poudaril predvsem celovit in raznolik nastop, obenem pa poudaril tudi, da slovenski paviljon s svojo trajnostno arhitekturo na sejemsko prizorišče ni prinesel le literature, temveč tudi slovensko krajino.

Juergena Boosa, direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma, je nastop Slovenije kot častne gostje letošnjega sejma navdušil, pri čemer je poudaril predvsem celovit in raznolik nastop, obenem pa poudaril tudi, da slovenski paviljon s svojo trajnostno arhitekturo na sejemsko prizorišče ni prinesel le literature, temveč tudi slovensko krajino. Foto: EPA
Juergena Boosa, direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma, je nastop Slovenije kot častne gostje letošnjega sejma navdušil, pri čemer je poudaril predvsem celovit in raznolik nastop, obenem pa poudaril tudi, da slovenski paviljon s svojo trajnostno arhitekturo na sejemsko prizorišče ni prinesel le literature, temveč tudi slovensko krajino. Foto: EPA

"Tamkajšnje prireditve in srečanja s slovenskimi avtorji so privabili številne obiskovalce. Pohvala fantastični ekipi javne agencije za knjigo, ki je delo opravljala z neverjetno energijo, ustvarjalnostjo in strokovnostjo," je še ocenil Boos.

Jančar si zasluži Nobelovo nagrado
Povedal je tudi, da so bili njegovi najljubši dogodki pogovori s slovenskimi avtorji in avtoricami, kot so Ana Marwan, Aleš Šteger in Drago Jančar, ki si po njegovem mnenju zasluži Nobelovo nagrado. "Le redki so avtorji, kot je Drago Jančar, ki si zaslužijo Nobelovo nagrado, saj ob svoji človečnosti hkrati zaznavajo bedo sveta. To je v literaturi pomembno in zato si zasluži nagrado," je še dodal.

Jančar je v odzivu za STA zapisal, da se je z Boosovim mnenjem seznanil že pred dnevi v časniku Frankfurter Rundschau, članek mu je poslala tudi njegova avstrijska založba. "Težko je kaj reči ob tem. Seveda me veseli, ker imam takšnega bralca, ki živi s knjigami in ki tako misli o mojem pisanju. Je pa to mnenje, zlasti ker je neposredno in javno, zame tudi nekoliko obremenjujoče," je pojasnil.

Kot enega od vrhuncev kulturnega programa je Boos poudaril simfonični in multimedijski spektakel Alamut skupine Laibach. Odmeven je bil po njegovih besedah tudi strokovni program, predvsem dogodki o pomenu poglobljenega branja in manjših knjižnih trgov.

Dodal je še, da se je okrogle mize o kritiki ideologije na frankfurtski univerzi Goethe, kjer so teoretiki frankfurtske šole kritične teorije in ljubljanske šole za psihoanalizo izmenjevali ideje, udeležilo več kot 600 ljudi, pretežno mladih.

"Če to ni dobro sporočilo: mladi se zgrinjajo na dogodek, kjer poteka teoretična razprava, kako naj se znajdemo v svetu, ki se je znašel v razsulu. Veseli me tako opazna želja po diskurzu in svobodnem razmišljanju. To je primer najboljšega knjižnega sejma," je za STA še zapisal direktor FKS-ja.

Frankfurtski knjižni sejem: Rushdieju podelili nagrado za mir

Salmanu Rushdieju podeljena nagrada za mir
Pred sklepno slovesnostjo so v frankfurtski cerkvi svetega Pavla britansko-indijskemu pisatelju Salmanu Rushdieju podelili tudi nagrado za mir nemških založnikov in knjigotržcev. Kot so med drugim zapisali v utemeljitvi, bo nagrado prejel zaradi svoje neomajnosti, zavezanosti življenju in dejstva, da bogati svet s svojim veseljem do pripovedovanja zgodb.

Slovenija je v sklopu častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma pripravila približno 250 dogodkov, od česar jih je okoli 80 potekalo v slovenskem paviljonu, veliko pa tudi v samem mestu Frankfurt.

Sorodna novica Salman Rushdie: Sem proti vojni, saj v vojni umirajo nedolžni

Slovenija na sejmu požela navdušenje in radovednost
Ob koncu častnega gostovanja Slovenije na FKS-ju je programska svetovalka nastopa Slovenije kot častne gostje na FKS-ju Amalija Maček za STA izrazila veselje zaradi zanimanja občinstva za slovenske dogodke na sejmu, pa tudi v mestu Frankfurt, še posebej tiste, ki so bili povezani s slovensko poezijo.

Povedala je tudi, da so ji številni prijatelji iz Nemčije, ki že 25 let spremljajo nastop gostujoče države na FKS-ju, povedali, da takšne radovednosti in navdušenja, kot ju je zbudila Slovenija, še ni požela nobena gostujoča država. Obenem je bil precej poln tudi naš paviljon, kar je po preteklih izkušnjah vse prej od samoumevnega.

Omenila je tudi strokovni program, kjer je bil v ospredju Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, s čimer je Slovenija po njenem mnenju dokazala, da je enakovredna svetovnim znanstvenikom in strokovnjakom. Bralni manifest je nastal prav v trenutku, ko se je svet začel zavedati, kaj povzročajo digitalni zasloni in umetna inteligenca, je dodala.

Foto: Eva Semič
Foto: Eva Semič

Zelo dobro je bila pri Nemcih sprejeta dvojezična antologija slovenske poezije Mein Nachbar auf der Wolke. Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Moj sosed na oblaku. Slovenska lirika 20. in 21. stoletja). Kot je povedala Maček, se je delo razvilo v eno osrednjih knjig gostovanja Slovenije na letošnjem FKS-ju. Antologija je ob tem sprožila zanimanje za posamezne avtorice in avtorje. Za knjigo že obstaja zanimanje za prevode v druge jezike, tudi v italijanščino.

Na letošnjem sejmu je sodelovalo več kot 4200 razstavljavcev iz 95 držav.