Sreda, 6. 3. 2024, 17.31
1 mesec, 3 tedne
Policija jo je iskala desetletja, umetna inteligenca jo je našla v pol ure
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
Iskana Daniela Klette je pod lažno identiteto kot Claudia Ivone z italijanskim potnim listom okoli 20 let živela v Berlinu, skupaj s partnerjem in psom.
Medtem ko je nemška policija zloglasno teroristko iskala kar tri desetletja, jo je novinar s pomočjo umetne inteligence našel v pol ure. Uporabil je program za 30 evrov, ki primerja fotografijo iskane osebe z objavljenimi fotografijami na spletu.
Nemška policija je konec februarja po 30 letih iskanja v Berlinu prijela nekdanjo članico skrajno leve teroristične skupine Frakcija Rdeče armade (RAF) Danielo Klette. Na njenem domu so našli velike količine orožja in streliva, med odstranjevanjem katerega so stanovalci za nekaj časa morali zapustiti stanovanjski blok. Med drugim so odkrili kalašnikovko, brzostrelko ter ročno protitankovsko granato.
Primer 65-letne Klettejeve je po poročanju nemškega medija Deutshe Welle že lani jeseni raziskoval novinar Michael Colborn z mednarodnega preiskovalnega portala Bellingcat. Ta ima sedež v Amsterdamu in se ukvarja s problematiko desničarskih skrajnežev v Evropi. Primer je preiskoval za avtorja podkasta Legion, ki ga predvaja nemški javni servis RBB. Bil je presenečen, da je do prvih rezultatov poizvedovanja za Klettejevo prišel v desetih minutah, celotno poizvedovanje pa končal v pol ure.
Nevpadljiv stanovanjski blok v berlinskem okrožju Kreuzberg, kjer so konec februarja prijeli 65-letno Danielo Klette.
Colborn je za berlinski časnik Tageszeitung zatrdil, da policiji ni posredoval nobenih informacij in da ni edini, ki se je lotil preiskovanja tega primera.
Umetna inteligenca jo je identificirala v pol ure
Colborn je za iskanje Klettejeve uporabil program umetne inteligence, ki primerja obraz na fotografiji z objavljenimi fotografijami na spletu, predvsem na družbenih omrežjih. "Celoten postopek je trajal okoli 30 minut. Od iskanja obraza Klettejeve do ugotovitve, da so fotografije starejše ženske posnete v brazilskem kulturnem centru, najverjetneje fotografije Daniele Klette," je dejal Colborn.
Zanesljivost ugotovitev je preveril še s pomočjo drugega programa umetne inteligence, kjer so se njegovi izsledki potrdili. To je povedal tudi novinarjem podkasta in jim priporočal, naj sledijo njegovi metodi iskanja Klettejeve.
Uporabil program za 30 evrov
Eden izmed uporabljenih programov se imenuje "PimEyes", ki je za 30 evrov dostopen vsakomur. Za iskanje povezav med različnimi fotografijami na spletu uporablja umetno inteligenco. Če so fotografije javno dostopne, jih program lahko analizira.
Zagonsko podjetje "PimEyes" je bilo ustanovljeno leta 2017 na Poljskem, danes pa je v lasti podjetja iz Dubaja. Zaradi netrasparentnega poslovanja in spornega ravnanja z osebnimi podatki je bil sicer v medijih že večkrat deležen kritik. Proti podjetju so leta 2022 v nemškem Baden-Württembergu celo sprožili kazenski postopek.
Novinarji Deutsche Welle se sprašujejo, kako je Colborn, ki sploh ne govori nemškega jezika, v pol ure našel teroristko, nemški policiji pa to ni uspelo 30 let? Sprašujejo se tudi, zakaj policija ni uporabila omenjenega programa.
Odgovor se skriva v nemškem zakonu o varstvu osebnih podatkov, ki policiji ne dovoljuje tovrstnega raziskovanja. "Programe, ki jih uporabljajo novinarji in raziskovalci, lahko policija uporablja samo v omejenem obsegu ali pod posebnimi pogoji," je za Deutsche Welle pojasnila Daniela Behrens, ministrica za notranje zadeve Spodnje Saške.
Bahrensova že dolgo časa zagovarja, da bi morali nemškim varnostnim organom zagotoviti sodobnejše metode nadzora, jim omogočiti uporabo umetne inteligence in jim dati pooblastila, ki so združljiva s pravno državo in svobodno družbeno ureditvijo.
Z njo se strinja predsednik zveznega policijskega sindikata Jochen Kopelke. "Ni nam jasno, zakaj policija v dobi umetne inteligence, avtomatizacije in digitalizacije ne sme uporabljati tako uporabne programske opreme," je dejal Kopelke in opozoril, da so policije v sosednjih državah EU naredile velik napredek na tem področju. Poziva k uporabi tehnologije za prepoznavanje obrazov na železniških postajah, nogometnih stadionih in letališčih.
Parlamentarni predstavnik vladajočih liberalcev (FDP) Konstantin Kuhle pa na drugi strani opozarja, da je uporaba programske opreme za prepoznavanje obrazov "zelo problematična". "Državljani morajo imeti možnost gibanja v javnem prostoru, ne da bi bili na vsakem koraku identificirani," je prepričan.
Dva terorista še vedno na begu
Klettejeva in še dva sostorilca, ki ju policija še ni našla, so bili na begu od 90. let preteklega stoletja. Tiralico so zanje izdali tako zaradi sodelovanja v RAF kot tudi zaradi ropov, ki so jih začeli izvajati konec 90. let. Nadaljevali naj bi jih do pred nekaj leti, trojici pa naj bi glede na ugotovitve preiskovalcev prav ropi omogočili življenje na begu.
Skupina RAF je v 30 letih obstoja z napadi in umori sejala strah v Zahodni Nemčiji. V času delovanja od leta 1970 do 1998, ko se je skupina samorazpustila, naj bi pripadniki RAF zakrivili smrt več kot 30 ljudi.
Po aretaciji Klettejeve so v nemških medijih na dan prišle podrobnosti njenega življenja na begu. Približno 20 let je pod lažno identiteto kot Claudia Ivone z italijanskim potnim listom živela v stanovanju v bloku v berlinskem okrožju Kreuzberg, skupaj s partnerjem in psom. Kljub večkrat izdanim nalogom za prijetje si ni poskušala spremeniti obraza.
