Slovenski in grški delfini so genetsko povezani

Delfini iz Ambracijskega zaliva v Grčiji in Tržaškega zaliva so genetsko povezani, je pokazala študija o populacijski strukturi in genetski povezanosti velikih pliskavk v severovzhodnem Sredozemskem morju. Ugotovitev je nepričakovana. Ta vrsta je namreč znana po visoki zvestobi določenim območjem, kar pomeni, da se osebki posamezne populacije najraje zadržujejo na specifičnih območjih.

PIRAN > Obsežno študijo so izvedli raziskovalci društva Morigenos v sodelovanju s kolegi iz različnih delov Sredozemlja in drugih delov Evrope. Študija se je osredotočala predvsem na Jadransko morje in sosednje regije, pri čemer so vzorce pridobili iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Grčije. Objavljena je bil v znanstveni reviji Conservation Genetics.

Delfini zvesti določenim območjem, a ne izolirani

Z genetskimi analizami so raziskovalci dobili vpogled v populacijsko strukturo in genetsko povezanost teh delfinov. V raziskavi so uporabili največ genetskih vzorcev prav iz Tržaškega zaliva, zagotovilo pa jih je društvo Morigenos, kar je prineslo ključne podatke za razumevanje dinamike populacij teh morskih sesalcev. “Študija je razkrila veliko zvestobo oziroma pripadnost delfinov določenim območjem, kot so Ambracijski zaliv v Grčiji, hrvaški otoški arhipelagi ter Tržaški zaliv, kamor sodi tudi slovensko morje,” pojasnjujejo v društvu.

“Toda raziskava je pokazala tudi, da te populacije niso popolnoma izolirane druga od druge. Med njimi prihaja do premikov in genskega pretoka, kar kaže na stabilno metapopulacijo,” dodajajo. Populacija iz Ambracijskega zaliva (zaliv Jonskega morja v severozahodni Grčiji, eden največjih zaprtih zalivov v državi) je izstopala zaradi svoje posebnosti, majhnosti, izoliranosti in občutljivosti na pritiske, ki jih povzroča človek. Zanimivo pa je, da je študija pokazala genetsko povezanost med delfini iz med seboj oddaljenih Ambracijskega in Tržaškega zaliva, kar je bilo nepričakovano.

Razumevanje genetske povezanosti ključno za strategije varstva

Skupni napor sodelujočih v študiji poudarja pomen mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in varstvu morja. Raziskovalci so v tej raziskavi tudi uspešno povezali genetske podatke z informacijami iz različnih dolgoročnih študij, kot je na primer tista, ki jo izvaja društvo Morigenos v Tržaškem zalivu.

“Razumevanje genetske povezanosti in populacijske dinamike je ključno za oblikovanje učinkovitih čezmejnih strategij varstva. Kljub izzivom pri natančnem določanju meja posameznih populacij zaradi omejitev pri vzorčenju in ločljivosti metod študija poudarja pomen prepoznavanja in ohranjanja edinstvenih značilnosti posameznih lokalnih populacij delfinov,” so pojasnili v Morigenosu.

Društvo delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine, prav tako pa sodeluje pri preučevanju kitov in delfinov drugod po svetu.

---