Prodajna cena nekdanjega ranča padlega tajkuna Mirana Vuka prepolovljena

Nekdanji dolgoletni župan Zavrča in podjetnik Miran Vuk je zbolel pred dobrimi sedmimi leti, bolezen ga je priklenila na invalidski voziček. Čeprav je preteklo toliko let, pa vsi postopki v povezavi z njegovim premoženjem še niso zaključeni. Prav zdaj poteka dražba ranča v Turškem Vrhu, ki je bil še nedolgo tega vreden skoraj milijon evrov, danes pa je znesek pol manjši.

Gre za dolgotrajen postopek prodaje, ki odpira številna vprašanja. Čeprav je jasno, da je ranč veliko vreden, stečajnemu upravitelju nikakor ne uspe najti novega lastnika, dražbo ponavljajo že desetič. Tudi sicer gre za enega najdlje trajajočih osebnih stečajev v Sloveniji.

M. Wernig

Osebni stečaj zbolelega nekdanjega župana Mirana Vuka se že dolgo vleče.

Dražba ranča, ki je nekoč predstavljal eminenten, ogromen kompleks, a zdaj že več let propada, bo sredi marca v Ljubljani. Izklicna cena na prvi javni dražbi je bila 850.000 evrov, zdaj ga ponujajo za pičlih 468.000 evrov. Prodaja ima za seboj že devet dražb, vedno neuspešno. Leta 2021 je bila prva neuspešna dražba, po omenjeni ceni 850.000 evrov, v naslednjih poskusih prodaje pa so kupnino zniževali po 50.000 evrov, vse do izhodiščne cene 525.000 evrov lani, a kupca ni bilo.

Ranč torej poskušajo prodati od leta 2020, ko so razpisali prvo dražbo, a stečajni postopki so se začeli že veliko prej, in sicer pred desetimi leti. Za posestvo v Turškem Vrhu jim v vseh teh letih ni uspelo najti novega lastnika. »Sama prodaja premoženja Mirana Vuka se je začela relativno pozno, ker je bilo vse premoženje stečajnega dolžnika zaradi takratnih kazenskih postopkov 'zamrznjeno', tako da upravitelj nisem mogel začeti same prodaje. Takoj ko je bilo mogoče, leta 2016, sem začel prodajo hiše, kjer se je pa zelo zavlekla razdelitev stečajne mase zaradi večjega števila pritožb. Razdelitev je bila izvršena šele aprila 2021,« na vprašanja, zakaj postopki trajajo tako dolgo, odgovarja stečajni upravitelj Dragan Manjulov.

Vhod na ogromni ranč, nekoč v lasti Mirana Vuka. Gre za posestvo, ki se razteza na 25 hektarjih.

Bolezen spremenila vse

»Če oče ne bi zbolel, bi se stvari zagotovo odvile drugače. Njegovi načrti za prihodnost so bili optimistični. V ranču je videl potencial, nekaj je želel dati tudi občanom, v smislu, da bi bil to prostor, namenjen medgeneracijskemu druženju. Vsi, ki so ga poznali, vedo, da je bil vizionar. Vse, kar je imel, je ustvaril sam,« je povedala Monika Vuk, njegova hči. Bolezen pa mu je preprečila, da bi zadeve uredil, a se tudi ni mogel zagovarjati in poskušati dokazati krivice, ki so se mu dogajale. »Vedno je bil človek, ki je pomagal vsakemu, ko je sam potreboval pomoč, pa je ni dobil,« še pravi hči.

Na ranču so tudi sadovnjaki in vinogradi, ki propadajo.

Zanimanja veliko, resnih kupcev nič

Trenutno poteka deseti poskus prodaje ranča. Manjulov pravi, da je bilo pred samo javno dražbo oziroma rokom za zbiranje zavezujočih ponudb vedno razmeroma veliko zanimanja: »Skoraj vedno je bilo tudi kar nekaj ogledov posestva, a za zdaj se nihče ni odločil za nakup. Ko se pogovarjam s potencialnimi kupci, mi omenjajo, da gre za velik kompleks, približno 25 hektarjev, kar pomeni, da je vzdrževanje kompleksno in relativno drago. V kompleksu so vinogradi, dve vodni zajetji, gozd, turistični objekt, konjušnica … Samo posestvo s sabo prinese tudi spremembo življenjskega sloga, saj moraš tam živeti in dihati z njim.« Glede na povedano je možno, da so interes izrazili le radovedneži, ki jih je zanimalo, kako je videti kompleks, ki je bil, vse odkar ga je Vuk zgradil, deležen mnogih pohval.

Kljub temu pa čudi, da tako veliko posestvo za tako nizko ceno, kot ga prodajajo trenutno, ne najde nikogar, ki bi v tem prepoznal poslovno priložnost. Stanje objekta in vsega, kar tvori kompleks, še zdaleč ni več takšno kot pred desetimi leti. Že vrsto let celoten ranč, tako objekti kot vinogradi, propada. Stečajni upravitelj sicer zatrjuje, da kompleks vzdržuje, kolikor pač lahko: »Vse od začetka stečajnega postopka leta 2014 skrbim za posestvo v Turškem Vrhu. Do januarja 2018 je bilo v najemu, potem pa je bila sklenjena pogodba o rednem vzdrževanju, tako da se je posestvo redno vzdrževalo.« Manjulov vztraja, da je preprečeval propadanje posestva, a tudi glede na postavljeno izhodiščno ceno je jasno, da je vrednost padla, čeprav so se cene na nepremičninskem trgu v zadnjih letih izjemno povišale.

V objektu je urejena tudi izjemno lepa vinska klet.

Tik pred dražbo objekt prenehali vzdrževati?!

Zanimivo pa je, da od januarja letos posestva sploh ne vzdržujejo več. Razlog naj bi bilo navodilo stečajnega sodišča. Da so posestvo nehali vzdrževati prav zdaj, ko poteka javna dražba, je presenetljivo, in to ob bistveno nižji izhodiščni ceni kot pred tremi leti. Seveda vzdrževanje ni bilo zastonj. Stečajni upravitelj sicer trdi, da si je v skoraj desetih letih, odkar traja stečajni postopek, izplačal le nagrade in stroške v okvirni višini 26.000 evrov. Druge nepremičnine Mirana Vuka so bile prodane. Hiša na Ptuju leta 2019, drugega v stečajni masi, razen ranča, ni več.

V ozadju interesi posameznikov za poceni nakup?

Jasno je, da tako država kot upniki želijo priti do svojih deležev iz stečajne mase, nerazumljivo pa je dejstvo, da bo izkupiček zaradi dolgotrajnosti postopkov bistveno nižji, kot bi lahko bil. Vrednost nepremičnine je drastično padla. Poraja se celo vprašanje, ali je v ozadju interes posameznikov, da se nekdaj eminentni kompleks čim bolj poceni in se bodo do njega dokopali po smešno nizki ceni. Gotovo bi marsikaj o tem imel povedati tudi nekdanji završki župan, ki je zgradil ranč, a to zaradi njegovega zdravstvenega stanja žal ni mogoče.