Četrtek, 9. 5. 2024, 13.05
1 teden, 3 dni
Gospodarstvo lani tudi z realno višjim dobičkom, najbolje v gradbeništvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,57
Povprečna mesečna plača na zaposlenega je bila z 2.218 evri lani nominalno višja za devet odstotkov, realno pa za en odstotek.
Gospodarske družbe v Sloveniji so lani ustvarile 6,7 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno 10 odstotkov in realno dva odstotka več kot predlani. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila nominalno devet in realno en odstotek višja. Prihodki pa so bili nominalno na enaki ravni, realno pa nižji za sedem odstotkov.
Vpliv inflacije na realne vrednosti je bil lani nekoliko manjši kot predlani, saj je povprečna letna inflacija leta 2023 znašala 7,4 odstotka, potem ko je bila leta 2022 pri 8,8 odstotka.
Kot kažejo podatki iz oddanih letnih poročil 71.638 gospodarskih družb, ki jih je danes predstavila Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), gre rast neto čistega dobička – torej razlike med dobičkom, ki so ga ustvarile gospodarske družbe skupaj, ter njihovo skupno izgubo – na račun poslovanja velikih in mikro družb, medtem ko je bil pri majhnih in srednje velikih družbah nižji.
"Nad rezultati smo bili pozitivno presenečeni," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala vodja sektorja za statistiko in informiranje na Ajpesu Martina Resnik. Tudi v preteklih letih, v času pandemije covid-19 in nato energetske krize, so bili rezultati presenetljivi, je oceni, da gospodarstvo kaže odpornost, pritrdila v. d. direktorice Ajpesa Zdenka Kajdiž.
Velike družbe so ustvarile skoraj za petino več čistega dobička
Velike družbe so lani ustvarile 3,35 milijarde evrov neto čistega dobička oz. nominalno 19 odstotkov več kot predlani, mikro družbe 689 milijonov evrov oz. 29 odstotkov več kot leto prej. Neto čisti dobiček srednje velikih družb je nominalno upadel za dva odstotka na 1,59 milijarde evrov, majhnih družb pa za štiri odstotke na 1,08 milijarde evrov.
Največ neto čistega dobička so ustvarile gospodarske družbe v osrednjeslovenski regiji, 3,2 milijarde evrov oz. 29 odstotkov več kot predlani. Sledila so podjetja savinjske regije s 644 milijoni (+1 odstotek) in podravske regije s 511 milijoni evrov (–9 odstotkov). Najnižji je bil v koroški regiji, 79,5 milijona evrov (–31 odstotkov). Najvišjo rast so zabeležili v posavski regiji, kjer se je neto čisti dobiček več kot podvojil na 298 milijonov evrov.
Prihodki so s 146,5 milijarde evrov nominalno ostali na enaki ravni, realno pa so bili nižji za sedem odstotkov.
Med dejavnostmi so največ neto čistega dobička ustvarile predelovalne dejavnosti, 2,01 milijarde evrov, a je bil nominalno za 12 odstotkov manjši kot let prej. Prihodek teh dejavnosti je bil z 42,1 milijarde evrov na ravni leta prej, neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 59.441 evrov oz. pet odstotkov več.
V trgovini se je neto čisti dobiček povečal za tri odstotke na 1,27 milijarde evrov. Ta dejavnost je ustvarila največ prihodka, 46,4 milijarde evrov oz. tri odstotke manj kot leto prej. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za 11 odstotkov na 63.241 evrov.
Gradbeništvo z najvišjo rastjo neto čistega dobička
Najvišja rast neto čistega dobička je bila v gradbeništvu, za 33 odstotkov na 386 milijonov evrov. Prihodki v panogi so porasli za 19 odstotkov na devet milijard evrov, neto dodana vrednost na zaposlenega pa za 21 odstotkov na 45.629 evrov.
Oskrba z električno energijo, plinom in paro je po predlanski neto čisti izgubi v višini 195 milijonov evrov lani ustvarila 522 milijonov neto čistega dobička. Prihodki so upadli za 12 odstotkov na 12,8 milijarde evrov. Je imela pa panoga najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega med vsemi, s 188.318 evrov je bila višja za 136 odstotkov.
Po neto dodani vrednosti na zaposlenega sta sledila finančna in zavarovalniška dejavnost (149.153 evrov; +100 odstotkov) ter poslovanje z nepremičninami (121.895 evrov; +11 odstotkov).
Na tujih trgih so gospodarske družbe ustvarile 59,8 milijarde evrov vseh prihodkov oz. šest odstotkov manj kot predlani. Pri tem so se čisti prihodki od prodaje na trgih EU zmanjšali za pet odstotkov na 45,3 milijarde evrov, na trgih zunaj EU pa za deset odstotkov na 14,4 milijarde evrov.
Stroški blaga in storitev so bili za tri odstotke nižji kot predlani. Pri tem so bili stroški energije nižji za en odstotek, stroški plač pa višji za 12 odstotkov.
Povprečne plače višje za devet odstotkov
Povprečna mesečna plača na zaposlenega je bila z 2.218 evri nominalno višja za devet odstotkov, realno pa za en odstotek. Gospodarske družbe so skupno zaposlovale 547.873 oseb, tri odstotke več kot predlani.
Samostojni podjetniki, poročila za lani jih je Ajpesu oddalo 50.282, so imeli skupaj 510,7 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka oz. 20 odstotkov več kot leto prej. Prihodki so porasli za 11 odstotkov na 6,5 milijarde evrov, od tega so prihodki na tujih trgih znašali 742 milijonov evrov. oz šest odstotkov več. Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene je znašala 20.244 evrov. oz. 13 odstotkov več.
Lani se je nadaljeval trend upadanja dospelih neporavnanih obveznosti. Mesečno je bilo v povprečju 2.548 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, 72 manj kot leta 2022, ki so imele povprečno dnevno 120 milijonov neporavnanih obveznosti, 11 milijonov evrov manj kot leto prej. Največ plačilno nesposobnih pravnih oseb je bilo v gradbeništvu in trgovini.
Nadaljeval se je tudi trend zmanjšanja števila začetih insolvenčnih postopkov. Lani jih je bilo 928 (od tega 872 stečajev), predlani 996 (938), leta 2021 1.097 (1016) in leta 2020 1.269 (1125).
