Prigožin je med vojno v Ukrajini večkrat kritiziral ruske vojaške poveljnike zaradi vodenja vojaških operacij proti ukrajinskim silam. Foto: Reuters
Prigožin je med vojno v Ukrajini večkrat kritiziral ruske vojaške poveljnike zaradi vodenja vojaških operacij proti ukrajinskim silam. Foto: Reuters

Skoraj triurnega srečanja se je 29. junija udeležilo skupno 35 ljudi, ob Prigožinu tudi preostali poveljniki in vodje enot skupine Wagner, je pojasnil Peskov.

Po besedah Peskova je Putin na sestanku podal oceno delovanja Wagnerja na fronti v Ukrajini, kot tudi njihovega upora 24. junija. Poslušal je njihova pojasnila o uporu ter jim predlagal "več možnosti glede zaposlitve, tudi v bojnih vrstah", je dodal. Poudaril je še, da mu je Prigožin zagotovil brezpogojno podporo njegovih plačancev, ki da so se še naprej "pripravljeni boriti za domovino".

V skladu z dogovorom, na podlagi katerega je skupina Wagner 24. junija nehala prodirati proti Moskvi, je Rusija umaknila vse obtožbe proti Prigožinu in mu dovolila, da odide v Belorusijo. Tja naj bi tudi odšel, a je pred dnevi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko sporočil, da je v Rusiji. Kje natančno naj bi bil, ni znano. Od 26. junija se sicer ni pojavil v javnosti.

Ni znana niti usoda njegovih plačancev, za katere je Lukašenko v četrtek dejal, da prav tako niso v Belorusiji, čeprav se je pred tem govorilo, da jim je dal na voljo zemljišče za oporišče. Po uporu naj bi se morali priključiti redni ruski vojski ali pa oditi v sosednjo državo.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se je Kremelj z današnjim sporočilom odzval na članek v francoskem dnevniku Liberation, ki je v petek na podlagi zahodnih obveščevalnih virov poročal, da je Prigožin v Kremlju, kamor so ga povabili skupaj z drugimi glavnimi poveljniki Wagnerja.

Prigožin je sicer vztrajal, da z uporom ni želel strmoglaviti vlade, temveč da je skušal rešiti Wagner, ki je na ruski strani sodeloval v vojni v Ukrajini.

Ukrajinske sile so protiofenzivo sprožile v začetku junija. Foto: Reuters
Ukrajinske sile so protiofenzivo sprožile v začetku junija. Foto: Reuters

Štiri žrtve ruskega obstreljevanja

V ruskem obstreljevanju humanitarne točke v mestu Orihiv v Zaporožju so bili ubiti štirje ljudje, še okoli 13 pa je bilo ranjenih. Guverner regije Jurij Malaško je napad obsodil in ga označil za vojni zločin.

"Udarili so po kraju dostave humanitarne pomoči v stanovanjskem naselju. Tam so umrli štirje ljudje, in sicer ženske, stare 43, 45 in 47 let, ter 47-letni moški," je na družbenih omrežjih zapisal Jurij Malaško.

Ukrajinski generalni tožilec je pozneje pojasnil, da se je napad odvil že v nedeljo in da je bilo poleg štirih smrtnih žrtev ranjenih še 13 ljudi. Oblasti so tudi objavile posnetke, na katerih je videti delno porušeno dvonadstropno stavbo.

Ukrajinci osvobodili 14 kvadratnih kilometrov ozemlja

Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Andrij Kovalev je medtem sporočil, da so ukrajinske sile v zadnjem tednu osvobodile 14 kvadratnih kilometrov zasedenega ozemlja, od tega deset kilometrov na jugu države, štiri pa v okolici mesta Bahmut v regiji Doneck.
Skupno so tako ukrajinske sile od začetka protiofenzive prejšnji mesec po navedbah Kijeva ponovno zavzele 193 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Kot je danes sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo, so njegove enote zavzele tudi vse ključne vzpetine okrog mesta Bahmut na vzhodu države. Vojska je v zadnjih nekaj dneh vzpostavila nadzor nad "vhodi, izhodi in gibanjem sovražnika okrog mesta", je na Telegramu navedla namestnica obrambnega ministra Hana Maljar.

Maja so sicer ruske sile ob podpori borcev iz najemniške vojske Wagner naznanile, da so po več mesecih srditih spopadov zavzele Bahmut – zdaj uničeno mesto, ki je bilo nekoč dom okrog 80.000 ljudem.