Bomo vlagali v oklepnike ali v domove za starejše, stanovanja za mlade in bolnišnice?

Levica predlaga posvetovalni referendum o opremljanju vojske

Levica je v državni zbor vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2035. Državni zbor zato danes o predlagani resoluciji še ne bo glasoval, saj mora najprej odločiti o predlogu za razpis referenduma.

V Levici ocenjujejo, da je resolucija politično in prioritetno zgrešena. Kot so pojasnili v današnjem sporočilu za javnost, namreč predvideva "dodatne 5,4 milijarde evrov za nove nakupe orožja za delovanje SV v tujini, povečanje števila pripadnikov SV in splošno militarizacijo družbe s ponovnim uvajanjem obveznega služenja vojaškega roka in dodatnih vojaških vsebin v izobraževalni sistem".

V Levici izpostavljajo, da bi se za nakupe orožja namenjalo več sredstev kot kadarkoli doslej. Vsi ti izdatki pa so po njihovih navedbah primarno namenjeni vzpostavljanju zmogljivosti za sodelovanje v operacijah zveze Nato. V stranki so pri tem kritični do tega, da bi slovenske vojake pošiljali na oddaljena krizna žarišča in zagovarjajo izstop iz Nata, saj, kot so pojasnili, ne želijo "sodelovati v invazijah in okupacijah držav svetovne periferije".

"Resolucija obsega neverjeten nakupovalni seznam, ki zgolj v naslednjih petih letih predvideva 50 oklepnikov 8x8, 100 lahkih oklepnih vozil 4x4, transportno letalo, dva helikopterja za specialne sile in dodatne kupe transportnih vozil, raket, minometov in lahkega orožja, po letu 2026 pa dodatne oklepnike, menjavo pilatusov, dodatno transportno letalo, še dva helikopterja, premični sistem zračne obrambe in samohodne havbice," so navedli.

"Resolucija obsega neverjeten nakupovalni seznam, ki zgolj v naslednjih petih letih predvideva 50 oklepnikov 8x8, 100 lahkih oklepnih vozil 4x4, transportno letalo, dva helikopterja za specialne sile in dodatne kupe transportnih vozil, raket, minometov in lahkega orožja, po letu 2026 pa dodatne oklepnike, menjavo pilatusov, dodatno transportno letalo, še dva helikopterja, premični sistem zračne obrambe in samohodne havbice."

Ob tem pa so opozorili, da se resolucijo sprejema na hitro in kar štiri leta pred iztekom veljavne resolucije, ter da tudi nima družbenega konsenza. Kot so zapisali, ne obstaja družbeni konsenz niti o tem, kakšno vojsko si v Sloveniji sploh želimo, niti o tem, kam bomo v prihodnjih letih vlagali omejena sredstva, "ali v oklepnike ali v domove za starejše, stanovanja za mlade in bolnišnice".

Zato so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma, s katerim predlagajo, naj o tem odloča ljudstvo na neposreden in demokratičen način, so še pojasnili.

Resolucijo je imel sicer državni zbor na dnevnem redu redu današnje seje in bi moral o njej zvečer tudi glasovati. A je predsednik DZ Igor Zorčič po končani razpravi poslance obvestil, da glasovanja danes ne bo, saj mora DZ v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi najprej odločiti o predlogu za razpis referenduma. Kdaj bo imel DZ na mizi predlog za razpis referenduma, pa še ni znano. Državni zbor, tudi če bi referendum razpisal, sicer ni vezan na njegov izid.

V današnji razpravi na seji DZ je sicer državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret poslance pozval, naj resolucijo podprejo, saj da je zastavljena ambiciozno ob hkratnem upoštevanju realnih zmožnosti in potreb države. Resolucija, ki predvideva postopno rast obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2035, je po njegovih besedah namenjena krepitvi Slovenske vojske, njene pripravljenosti in opremljenosti ter s tem varnosti in obrambe države.

Podporo predlogu so napovedali v koalicijskih SDS, NSi in SMC, poleg njih pa še v DeSUS in SNS, z njo se načeloma strinjajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. V razpravah so med drugim poudarjali, da bo resolucija "vplivala na izboljšanje pripravljenosti države na vojaško obrambo ter pripomogla k modernizaciji sil ter zmogljivosti SV za uresničevanje nacionalnih interesov in ciljev na obrambnem področju".

Na drugi strani so do dokumenta poleg Levice kritični tudi v opozicijskih LMŠ, SD in SAB. Iz njihovih vrst je bilo danes slišati očitke, da se s sprejemanjem resolucije po nepotrebnem hiti ter da je napisana površno in je polna nedoslednosti. Prav tako so podvomili v realizacijo resolucije in se spraševali, kje bo država dobila sredstva za njeno uresničevanje.