Ukrajina je tožbo sprožila takoj po začetku ruske vojaške agresije. Foto: Reuters
Ukrajina je tožbo sprožila takoj po začetku ruske vojaške agresije. Foto: Reuters

Sodni postopek pred ICJ-jem v tožbi Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida se je začel marca 2022, manj kot mesec dni po ruski invaziji v zahodni sosedi, vendar je v njem sodelovala samo Ukrajina, medtem ko je Rusija proces bojkotirala.

Meddržavno sodišče je kmalu zatem odločilo, da mora Rusija nemudoma prenehati izvajati vojaške operacije v Ukrajini, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. V Kremlju so poziv sodišča zavrnili in izrazili dvom o njegovi pristojnosti v tem primeru.

Sodišče se je nato danes izreklo za pristojno za odločanje o veliki večini vprašanj, ki so obravnavana v ukrajinski tožbi. Izjema je trditev Kijeva, da je že sama uporaba sile ruskih sil v Ukrajini v nasprotju s konvencijo o genocidu. ICJ za odločanje o tem ni pristojen, so danes presodili sodniki.

Meddržavno sodišče prav tako ni pristojno za odločanje o ukrajinski trditvi, da Rusija krši konvencijo o genocidu tudi s priznanjem separatističnih pokrajin Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine za samostojni ljudski republiki, so danes še odločili sodniki na ICJ-ju. Meddržavno sodišče v Haagu je ravno v sredo odločalo tudi o tožbi Ukrajine proti Rusiji glede domnevnega financiranja terorizma na vzhodu Ukrajine.

Kijev je namreč leta 2017 obtožil Moskvo, da je teroristična država, ki podpira proruske separatiste na vzhodu Ukrajine, sodišče pa je v sredo zavrnilo večino ukrajinskih trditev. Priznali so le, da Rusiji ni uspelo preiskati domnevnih kršitev.

Odločitve ICJ-ja so zavezujoče in se nanje ni mogoče pritožiti, vendar pa sodišče nima dejanskih sredstev za uveljavljanje svojih odločitev.

Slovenija pozdravila odločitev ICJ-ja

Slovenija, ki se je kot ena od 32 držav pridružila postopku na strani Ukrajine, je pozdravila odločitev ICJ-ja o pristojnosti v tem primeru. "Sodišče je s tem pritrdilo tudi navedbam Slovenije, ki je v postopku poudarila, da je namen konvencije preprečevanje enega izmed največjih mednarodnih hudodelstev," je na omrežju X zapisalo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Ob tem so na MZEZ-ju poudarili, da je Meddržavno sodišče z današnjo odločitvijo potrdilo tudi veljavnost odredbe, s katero je marca 2022 naložilo Rusiji, naj nemudoma ustavi vse vojaške operacije v Ukrajini, Rusija pa z nadaljevanjem vojaških operacij to odredbo krši.

Zelenska poziva k vrnitvi ugrabljenih ukrajinskih otrok

Žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska je pozvala mednarodno skupnost, naj ukrepa hitreje, da bi Moskvo prisilili k vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so jih med vojno nezakonito odpeljali v Rusijo. "Čas ni na njihovi strani," je dejala.

Na dvodnevni mednarodni konferenci v Rigi z naslovom Ruska vojna proti otrokom je Zelenska opozorila, da je treba narediti več. Vse države in vse mednarodne organizacije lahko pomagajo Ukrajini pri vračanju otrok, ki jih je ugrabila Rusija, je poudarila.

V pogovoru za Radio Svobodna Evropa v Rigi je opozorila na ključen pomen hitrega ukrepanja, saj Rusija pospešuje postopke za posvojitev ukrajinskih otrok. Dalj časa so v Rusiji, globlji vpliv ima to na njihova življenja, je dejala. Pojasnila je še, da Kijev z zahodnimi zaveznicami razvija pravne mehanizme za okrepitev pritiska na Moskvo, da bi vrnila otroke.

"Naš največji sovražnik je žal čas, saj otroci hitro odrastejo. Moramo razumeti, da imamo na voljo le nekaj let. Upam, da bo današnji pogovor spodbudil naše zaveznike, da bodo ukrepali hitreje," je povedala na konferenci.

Ukrajina je doslej identificirala skoraj 20.000 otrok, ki naj bi jih odpeljali v Rusijo ali na območja v Ukrajini, ki jih je zasedla Rusija. Doslej se jih je vrnilo le nekaj sto.

Olena Zelenska je v Berlinu obiskala ukrajinsko-nemško konferenco o duševnem zdravju, psihosocialni podpori in rehabilitaciji. Foto: Reuters
Olena Zelenska je v Berlinu obiskala ukrajinsko-nemško konferenco o duševnem zdravju, psihosocialni podpori in rehabilitaciji. Foto: Reuters

"Pritoževanja o utrujenosti zaradi vojne so sramotna"

Latvijski predsednik Edgars Rinkevičs je obtožil Rusijo, da z ugrabitvami ukrajinskih otrok namerno uničuje njihovo identiteto ter jim povzroča globoke čustvene in psihološke travme. To je kršitev mednarodnega humanitarnega prava, ki bi jo lahko opredelili kot vojni zločin, je poudaril.

Na konferenci je svoje izkušnje delilo devet ukrajinskih otrok, ki se jim je od začetka vojne uspelo vrniti iz Rusije. Ena o njih je povedala, da so jim govorili, da Ukrajine nikoli ni bilo in je ne bo ter da so Rusi, je poročala estonska javna televizija ERR.

Zelenska je oklicala pritoževanja o utrujenosti zaradi vojne v Ukrajini kot sramotne. "Težko je poslušati, kako je nekdo utrujen poslušati o vojni, ki divja v tvoji državi," je povedala za Radio Svobodna Evropa. "Utrujeni smo vojne in nevarnosti, da se tvoje življenje lahko konča kadar koli. Bodimo previdni, ko govorimo, kdo je utrujen in kdo ni."

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je zaradi nezakonite deportacije več tisoč ukrajinskih otrok z okupiranih območij v Ukrajini marca lani izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegove komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove. Moskva obtožbe zanika in poudarja, da nalog nima pomena, saj Rusija ne priznava pristojnosti ICC.

Pouk v podzemnem vrtcu na postaji podzemne železnice v Harkovu. Foto: AP
Pouk v podzemnem vrtcu na postaji podzemne železnice v Harkovu. Foto: AP

Macron in Zelenski obsodila ruski napad, v katerem sta bila ubita Francoza

Ukrajinske oblasti so sporočile, da je Rusija izvedla več napadov z letalniki, ki so bili usmerjeni predvsem na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Rusija je napadla tudi mesto Berislav v pokrajini Herson, kjer sta bila ubita dva francoska državljana, še trije drugi tuji državljani pa so bili lažje poškodovani.

"Ruski teror ne pozna meja in narodnosti žrtev. Pogumna francoska humanitarna delavca sta pomagala ljudem in vedno jima bomo hvaležni za njuno humanost. Izrekam sožalje njihovim bližnjim," je na družbenih omrežjih zapisal Volodimir Zelenski.

Smrt dveh francoskih humanitarnih delavcev je potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski napad označil za strahopetno in nezaslišano dejanje. "Moja solidarnost je namenjena vsem prostovoljcem, ki se trudijo pomagati ljudem," je še dodal.

Po ruskem napadu več kot 40.000 ljudi brez elektrike

V ruskem napadu na ukrajinsko regijo Dnipropetrovsk je bila ponoči poškodovana energetska infrastruktura, je sporočil guverner regije Sergij Lisak in dodal, da je brez elektrike ostalo več kot 40.000 ljudi.

Ruske sile so pokrajino Dnipropetrovsk napadle s 24 letalniki, je sporočila ukrajinska vojska in dodala, da jih je enajst sestrelila zračna obramba. "Zaradi napada je brez elektrike ostalo več kot 40.000 ljudi," je opozoril Lisak. Brez elektrike sta ostala tudi dva rudnika, reševalci so na varno evakuirali okoli sto rudarjev, ki so bili ujeti pod zemljo.

Ukrajinski distributer električne energije Ukrenergo je potrdil, da je bila med napadom poškodovana ena od njegovih transformatorskih postaj v kraju Krivoj Rog. Po navedbah Liska pa je bil v ruskem obstreljevanju vasi Pokrovske v Dnipropetrovsku ranjen 37-letni moški.

V regiji Harkov pa je po navedbah ukrajinskih oblasti zaradi ruskega obstreljevanja brez elektrike približno 64 krajev.