Koncertu, ki bo danes ob 19.30, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, lahko prisluhnete tudi v neposrednem prenosu na Programu Ars.

Ferruccio Busoni. Foto: Wikipedia
Ferruccio Busoni. Foto: Wikipedia

Zasedbo mednarodno priznanih solistov, sopranistko Olgo Kulčinsko, mezzosopranistko Gaëlle Arquez, tenorista Francesca Demura, basista Riccarda Zanellata, Orkester Slovenske filharmonije in Komorni zbor Megaron bo vodil italijanski dirigent Roberto Abbado, ki v Sloveniji ne nastopa prvič – pred dvema letoma je v okviru ljubljanskega Festivala dirigiral Verdijev Requiem, pred leti je nastopil v okviru evropske turneje ameriškega Komornega orkestra sv. Pavla. Sicer prihaja iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Trenutno je šef dirigent Filharmoničnega orkestra Mestnega gledališča iz Bologne. Leta 2008 je prejel nagrado Franco Abbiati, ki jo podeljuje Nacionalno združenje glasbenih kritikov Italije.

Kantata Stabat Mater Gioachina Rossinija, ki bo zvenela v prvem delu koncerta, velja za eno najpomembnejših sakralnih del 19. stoletja. Skladatelj je v svoji značilni operni mojstrski spretnosti v njej združil spektakularne vokalne pasaže s subtilno orkestracijo, kar ustvarja čudovito vzdušje globokih religioznih občutij. Kantata spada med skladateljeva najbolj priljubljena dela, prvotni verziji so se pozneje pridružile priredbe drugih skladateljev, ki so partituro prilagodili različnim izvajalcem in zasedbam. Ferruccio Busoni pa je navdih za svojo suito Turandot našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila osnova za znamenito istoimensko opero Giacoma Puccinija. Orkestrska suita je ugledala luč sveta leta 1905 in istega leta doživela premiero v Berlinu pod Busonijevim vodstvom. Od takrat velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del, v njem je moč zaznati tudi skladateljevo klavirsko bravuroznost in bogato zvočno paleto, ki slika azijske prizore iz zgodbe.

Gioachino Rossini. Foto: Wikipedia
Gioachino Rossini. Foto: Wikipedia

Omenjeni dve kompoziciji je dirigent Roberto Abbado izbral iz več razlogov. Kot je povedal v pogovoru za Program Ars, je predvsem želel izvajati vokalno-instrumentalno glasbo. "Kantata Stabat mater dolorosa je eno izmed Rossinijevih najbolj navdahnjenih del. Skladatelj se je želel z njim približati italijanski tradiciji polifone glasbe in tako se delo na primer konča z veličastno dvojno fugo. Skladba hkrati izraža presežnost, no, že same uvodne besede 'Stabat mater dolorosa' nam razkrijejo vse. Delo je polno bolečine in trpljenja, a hkrati tudi lepote. Pri izvajanju tega Rossinijevega dela pa se izvajalci spoprimejo s posebnim izzivom. Rossinijeva glasba je namreč v osnovi operna glasba, saj je kompozicijski slog tega skladatelja zelo poenoten in zaznamuje tako Rossinijeve opere kot tudi njegova dela drugih glasbenih zvrsti. Eno takih je prav Stabat mater, ki seveda ni operno delo, zato moramo izvajalci zaradi zelo paziti pri njegovi interpretaciji. S pevci, zborom in orkestrom se bomo tako zelo potrudili, da bomo delo izvedli v skladu z njegovo duhovno vsebino."

Ferruccio Busoni je navdih za svojo suito Turandot našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila osnova za znamenito istoimensko opero Giacoma Puccinija. Foto: Festival Ljubljana
Ferruccio Busoni je navdih za svojo suito Turandot našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila osnova za znamenito istoimensko opero Giacoma Puccinija. Foto: Festival Ljubljana

Zelo drugačna po vsebini in zasnovi je orkestrska suita Turandot Feruccia Busonija: "Izbrali smo jo, ker je vanjo vključen stavek Das Frauengemach, Ženske sobane, v katerem nastopi tudi ženski zbor. Pogosto pa se prav ta stavek ne izvaja, kajti ob posamičnih izvedbah suite je verjetno predrago najeti zbor samo zato, da na odru odpoje en stavek. Včasih se pri izvedbah suite preskočijo tudi nekateri drugi stavki. A tokrat bomo suito izvedli v celoti. V to glasbo namreč močno verjamem, saj me Ferruccio Busoni zelo fascinira. Bil je res krasna osebnost, mednarodna osebnost na prehodu iz 19. v 20. stoletje … Rodil se je v Italiji v Empoliju, vendar je bila njegova mati Avstrijka, zato je odraščal dvojezično, italijansko in nemško in je večino svojega življenja preživel v nemško govorečih državah. Tako je tudi glasbeno nemški vpliv zelo jasen in pride takoj do izraza. Njegova glasba ni italijanska. Opisal bi ga kot zelo mednarodnega in zelo inovativnega."

In kaj je po mnenju dirigenta Roberta Abbada glavno sporočilo koncerta? "Med izvajanjem glasbe je najvažnejše, da se poslušamo – poslušanje, to je najpomembnejša stvar v glasbi, a močno verjamem, da je to tudi najpomembnejša stvar v življenju vsakega izmed nas. Če bi ljudje znali prisluhniti drug drugemu, si izkazovali spoštovanje in poskušali razumeti različna stališča in različne poglede na svet, bi živeli v veliko boljšem svetu."

• Roberto Abbado je bil prvi italijanski dirigent, ki je vodil tradicionalni novoletni koncert operne hiše Gledališče La Fenice v Benetkah 1. januarja 2008

• Riccardo Zanellato je ljubezen do petja razvil med služenjem vojaškega roka, ko so ga uvrstili v Predstavniški zbor Alpskih čet

• Gaëlle Arquez je leta 2017 z založbo Deutsche Grammphon posnela svoj prvi album, Ardente Flamme

• kot petnajstletno dekle je bila oboževalka Mariah Carey in Whitney Houston

• Francesco Demuro je v prvi operni vlogi debitiral leta 2007 v Parmi z opero Luisa Miller, oktobra 2009 pa je debitiral v ZDA, in sicer v Operi v Seattlu z La traviato

• Olga Kulčinska se je rodila v družini glasbenikov; njen dedek Jaroslav Kulčinski je zaslužni umetnik Ukrajine in pevec v Rovenski filharmoniji, njen oče pa pianist in nekdanji umetniški vodja Rovenske filharmonije