Pregled - svet, 14. 12. (četrtek)

BRUSELJ - Voditelji držav članic EU so podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, je sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Svet EU so pozvali, naj okvirja za pogajanja z Ukrajino in Moldavijo potrdijo, ko bosta ti dve državi sprejeli še preostale ukrepe, ki ju je od njih zahtevala Evropska komisija. Unija bo pogajanja začela tudi z BiH, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo, so se še dogovorili voditelji na vrhu EU, ki bodo razpravljali tudi o reviziji dolgoročnega proračuna EU.

KIJEV/KIŠINJOV/TBILISI - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in moldavska predsednica Maia Sandu sta pozdravila odločitev voditeljev članic EU o začetku pristopnih pogajanj z njunima državama. Zelenski je odločitev označil za zmago za vso Evropo, Sandu pa je poudarila, da je Moldavija pripravljena sprejeti izziv, ki ga predstavljajo pristopna pogajanja. Poleg tega so voditelji v Bruslju status kandidatke za članstvo podelili Gruziji - predsednica Salome Zurabišvili je sporočila, da je to pomemben mejnik tako za Gruzijo kot Evropo.

WASHINGTON/TEL AVIV/GAZA - ZDA si želijo, da se vojna med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas konča čim prej, so sporočili iz Bele hiše. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan se je v Tel Avivu sestal z izraelskim političnim vrhom in razpravljal o morebitnem premiku izraelskih sil na "operacije nizke intenzivnosti". Izraelski obrambni minister Joav Galant je medtem ob srečanju s Sullivanom ocenil, da bo vojna med Izraelom in Hamasom trajala več mesecev. Izrazil je prepričanje v zmago in ponovil, da je njihov cilj uničiti Hamas.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je na letni novinarski konferenci poročal o napredku ruskih sil v Ukrajini, kjer bo mir po njegovih besedah mogoč, ko bo Rusija dosegla svoje cilje. Med temi ostaja tudi nevtralen status Ukrajine. Kljub sankcijam in mednarodni izolaciji Moskve je Putin prepričan v napredek Rusije. Omenil je tudi dogajanje na območju Gaze, pri čemer je ocenil, da gre za katastrofo, ki pa je ni mogoče primerjati z vojno v Ukrajini.

BRUSELJ - Obstaja resno tveganje, da se ruski predsednik Vladimir Putin v primeru vojaške zmage v Ukrajini ne bo ustavil tam, je posvaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Zaradi tega morajo po njegovem prepričanju zaveznice v okviru Nata še naprej vojaško podpirati Kijev. Stoltenberg je poziv podal v obdobju, ko tako v ZDA kot EU potekajo notranja politična preračunavanja in intenzivna pogajanja glede nadaljnje podpore Ukrajini.

WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je s 310 glasovi proti 118 potrdil predlog zakona o porabi za obrambo v tekočem proračunskem letu 2024, ki se je začelo 1. oktobra. Predlog je vreden 886 milijard ameriških dolarjev in med drugim vključuje tudi 300 milijonov dolarjev vojaške pomoči za Ukrajino. Bela hiša sicer namerava Ukrajini nameniti več kot 60 milijard dolarjev s posebnim zakonom, ki pa ga kongres ob nasprotovanju republikancev še ni uspel potrditi.

FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) skladno s pričakovanji trgov drugič zapored ni spremenil osrednjih obrestnih mer za evrsko območje. V osrednjem organu evrske denarne politike ostajajo tudi pri napovedih glede nadaljnjih ukrepov denarne politike. V boju z inflacijo nikakor ne smemo popuščati, pa je po seji sveta ECB dejala predsednica ECB Christine Lagarde. Pred denarno politiko je tako po njenih besedah še nekaj dela.

BERLIN/ROTTERDAM/KOEBENHAVN - Nemška policija je v Berlinu aretirala tri domnevne člane skrajnega palestinskega gibanja Hamas, je sporočilo nemško zvezno tožilstvo in dodalo, da je bil še en domnevni član gibanja aretiran v Rotterdamu na Nizozemskem. Četverica je osumljena načrtovanja napadov na judovske ustanove v Evropi. Več ljudi, osumljenih načrtovanja terorističnega napada, so pred tem aretirali tudi na Danskem. Policija podrobnosti ni razkrila, je pa urad izraelskega premierja v objavi na omrežju X opozoril, da naj bi aretirani prav tako delovali v imenu Hamasa.

RAMALA - Izraelska vojska v kraju Dženin na zasedenem Zahodnem bregu od torka izvaja racije, v katerih je bilo doslej ubitih že enajst Palestincev, več pa je bilo ranjenih. Izraelska vojska naj bi v Dženinu med drugim izvajala napade z brezpilotnimi letalniki, prav tako pa naj bi med tridnevno racijo pridržala več kot 500 ljudi. Po podatkih oblasti v Ramali je bilo od 7. oktobra na Zahodnem bregu skupno ubitih 274 Palestincev.

LONDON - Skrajnim izraelskim naseljencem, odgovornim za nasilje nad Palestinci, bo prepovedan vstop v Veliko Britanijo, je napovedal britanski zunanji minister David Cameron. Ob tem je poudaril, da mora Izrael odločneje ukrepati, da bi ustavil nasilje naseljencev, in zagotoviti, da bodo ti za svoja dejanja tudi odgovarjali. Podobne sankcije proti nasilnim izraelskim naseljencem so v začetku meseca napovedali tudi predstavniki EU in ZDA.

HELSINKI - Finska bo zaradi povečanega števila prosilcev za azil znova zaprla mejo z Rusijo, je sporočila finska notranja ministrica Mari Rantanen. Finsko-ruska meja bo ponovno popolnoma zaprta od petka zvečer, zaprtje pa bo trajalo najmanj do 14. januarja. Finska vlada je tako skoraj nemudoma spremenila torkovo odločitev, v skladu s katero je v noči iz srede na danes odprla dva prehoda na vzhodni meji. Finska obmejna straža je sporočila, da je do popoldneva na oba mejna prehoda skupaj prispelo najmanj 70 prosilcev za azil.

STRASBOURG - Poljska je kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ko je leta 2021 prepovedala splav nosečnici, katere zarodek je imel Downov sindrom, je razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Ko so ji v varšavski bolnišnici zavrnili opravljanje splava, je Poljakinja odpotovala na Nizozemsko, tam opravila poseg in se nato pritožila na sodišče s sedežem v Strasbourgu. Poljska bo morala zaradi kršitev pravic ženski izplačati 16.000 evrov odškodnine.

HAAG - Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu je v pritožbenem postopku v pravnomočni sodbi potrdilo krivdo nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Saliha Mustafe za vojne zločine umora, mučenja in samovoljnega pridržanja med konfliktom na Kosovu. Zaporno kazen pa mu je s 26 znižalo na 22 let. Pritožbeni senat je ugodil njegovi pritožbi na višino kazni, a dokončno potrdil sodbo na prvi stopnji zaradi vojnih zločinov. Kazen so mu znižali, ker so upoštevali že prestano kazen.

SARAJEVO - Sodišče Bosne in Hercegovine je odredilo enomesečni pripor za enega najbolj iskanih kriminalcev v Evropi, 33-letnega Mladena Samardžijo, ki ima tako slovenski kot bosansko-hercegovski potni list, prijeli pa so ga v ponedeljek na Jahorini v Republiki Srbski. Dlje časa je bil na begu tudi pred slovenskim pravosodjem, ki ga išče zaradi vpletenosti v organiziran kriminal in trgovino z mamili.

MOSKVA - Sodišče v Moskvi je potrdilo podaljšanje pripora ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu, ki so ga zaradi domnevnega vohunjenja prijeli marca, do 30. januarja. Odločitev o podaljšanju pripora je sicer sodišče, ki je doslej zavrnilo več prošenj novinarja zoper pripor, sprejelo konec novembra. Novinar časnika Wall Street Journal v zaporu čaka na sojenje, katerega datum še ni bil določen. Krivdo tako on kot časnik zanikata. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 20 let zapora.

WASHINGTON - Aplikacija Threads, s katero želi ameriški spletni velikan Meta konkurirati družbenemu omrežju X, je z današnjim dnem na voljo uporabnikom v EU. V Meti so po lastnih navedbah z zagonom te aplikacije v EU odlašali zaradi domnevnih nejasnosti, povezanih z evropsko zakonodajo glede izmenjave podatkov. Ključna težava naj bi bil akt o digitalnih trgih, ki vsebuje določbe o izmenjavi podatkov uporabnikov na različnih platformah.