Ko cveti kriminal, morala pa hira

Premiera predstave Pojedina pri Trimalhionu po motivih odlomka iz Petronijevega romana Satirikon

V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bodo 27. decembra ob 19.30 premierno uprizorili predstavo Pojedina pri Trimalhionu, ki so jo po motivih odlomka iz Petronijevega romana Satirikon pripravili srbski ustvarjalci z režiserko Bojano Lazić. Komedija oziroma satira opazuje male ljudi znotraj njihovih predstavnikov na vrhu piramide.

Pojedina pri Trimalhionu je najznamenitejši in najdaljši ohranjeni odlomek antičnega romana Satirikon, za katerega velja, da ga je napisal Tit (Gaj) Petronij, arbiter elegantiarum na dvoru cesarja Nerona. Satirikon je polnokrvna, duhovita in obscena satira. Dogaja se v južni Italiji, v 1. stoletju našega štetja, ko cveti kriminal, morala pa hira. 

V Pojedini pri Trimalhionu je gostitelj novopečeni bogatun, ki je bil še do včeraj suženj. Njegova pojedina je velika požrtija, ki traja več dni. Iz pogovora med povabljenci izvemo, da v mestu ni ne kruha ne moke, oni pa se medtem kopajo v medenem vinu in eksotičnih dišavnih oljih. Tu je vse, kar si lahko poželimo. Od vina do svinjine, od najbolj poštenih gostov do najbolj nepoštenih kritikov. Od naključnih mimoidočih, ki so dobri samo za fuk, do kvaziobiskovalcev, kvaziintelektualcev, kvazipoetov, kvazigovornikov, kvazifilozofov, kvaziumetnikov...

Bojana Lazić je gledališka režiserka in radijska ustvarjalka. Doslej je v institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih v Srbiji, Črni gori, Hrvaški, Albaniji in Nemčiji na oder postavila okoli trideset predstav, za katere je bila, tako kot za svoje radijsko delo, večkrat nagrajena. Zanjo je to prva režija v Sloveniji, obenem pa prvo nedramsko besedilo, ki ga je postavila na oder. Kot je povedala na novinarski konferenci, je Petronijev tekst iz 1. stoletja, ki je sicer ohranjen v fragmentih, predlagala, ker je ob Ljubljani pomislila na Emono, torej stari Rim.

"Podoba Trimalhiona, čeprav je nastala pred 20 stoletji, korespondira z današnjim časom. Da bi zajemala le vprašanja o politični figuri, bi bilo prelahko, zato so postopoma odkrili, da bi besedilo lahko bilo tudi sinonim za aroganco, ignoranco, neizobraženost in pomanjkanje empatije."

Slobodan Obradović,
dramaturg

Priredbo besedila in dramaturgijo je podpisal Slobodan Obradović, ki pravi, da je Pojedina pri Trimalhionu najbolje ohranjeni odlomek iz antičnega romana Satirikon, Petronij pa je ob pisanju besedila imel v mislih cesarja Nerona, pri katerem je bil dvorjan. Ni se ukvarjal s politiki, ki so bili vpleteni v korupcije, malverzacije in zločine, ampak z običajnimi malimi ljudmi in njihovimi težavami, kot so zabavljači, umetniki in seksualni delavci. Ob tem je postavil vprašanje, zakaj ti ljudje trpijo zaradi enega človeka, ki jih tlači.

Ob branju so po njegovih besedah pomislili, da podoba Trimalhiona, čeprav je nastala pred 20 stoletji, korespondira z današnjim časom. Da bi zajemala le vprašanja o politični figuri, bi bilo prelahko, zato so postopoma odkrili, da bi besedilo lahko bilo tudi sinonim za aroganco, ignoranco, neizobraženost in pomanjkanje empatije.

Kot je povedal dramaturg, se v predstavi niso želeli osredotočiti na Trimalhiona, ampak na male ljudi, ki so dopustili, da civilizaciji zavladajo stvari, ki so jih odkrili v tekstu. Zaradi fragmentarnosti teksta po njegovih besedah klasična linearna dramaturgija ni bila mogoča, besedilo predstave so tako dopolnili z materialom, ki je nastal med improvizacijo z igralci.

Za predstavo so izhajali iz prevoda Radmile Šalabalić, ki je za razliko od drugih jugoslovanskih prevodov, prenesenih v knjižni jezik, z izbiro drugačnih narečij in izmišljanjem besed poudarila jezik teh ljudi, je še povedal Obradović. Za prevod teksta v slovenščino je poskrbela Sonja Dolžan.

Scenografijo je pripravila Zorana Petrov, kostume Maja Mirković, glasbo Vladimir Pejković, koreografijo Damjan Kecojević. Svetlobo sta oblikovala Bojana Lazić in Zorana Petrov, zvok pa Silvo Zupančič.

V predstavi nastopajo: Daša Doberšek, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar in Vito Weis ter Klemen Kovačič kot gost.