Optimizem pred glasovanjem, ki pa bo tajno

Zunanja ministrica Tanja Fajon je bila pred odhodom v New York, kjer bo jutri potekalo glasovanje o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta ZN, optimistična. Slovenska konkurentka za mesto vzhodnoevropske skupine je Belorusija.

NEW YORK > Fajon je v zadnjih mesecih izražala previden optimizem, v petek pa je ocenila, da je Slovenija na dobri poti, da za dve leti postane članica Varnostnega sveta. O tem, na koliko glasov podpore računa, ni želela konkretno govoriti, je pa Ljubljana po njenih besedah v zadnjem tednu dobila precej obljub o podpori. A glasovanje je tajno, zato je treba na obljube gledati z nekaj rezerve, opozarjajo na zunanjem ministrstvu.

Koliko krogov glasovanj bo potrebnih?

Država za izvolitev potrebuje dve tretjini glasov držav, ki so prisotne in glasujejo. Članic ZN je 193, a Venezuela zaradi zamude pri plačilu v proračun organizacije nima glasovalne pravice, tako da bi Slovenija za izvolitev potrebovala 128 glasov, morda celo nekaj manj, če vse članice ne bodo glasovale. Glasovanje se bo začelo v torek ob 16. uri po srednjeevropskem času. Število krogov glasovanja ni omejeno, vsak dan se jih lahko izvede toliko, kolikor čas dopušča.

128

glasov potrebuje Slovenija za izvolitev

Pri tokratnem glasovanju je v štirih regionalnih skupinah konkurenca zgolj v “naši”, vzhodnoevropski skupini. Če v prvem krogu ni zmagovalca, se običajno v naslednjih krogih k prvouvrščeni kandidatki preselijo še dodatni glasovi, tako da doseže zadostno večino. Če do tega ne pride, se v petem krogu glasovanja lahko pojavi še kakšna tretja kandidatka.

Leta 2011 poraz z Azerbajdžanom

Za Slovenijo je to tretji poskus kandidature, prvič ji je uspelo in v Varnostnem svetu je bila v obdobju 1998-1999, medtem ko leta 2011 pri kandidaturi ni bila uspešna. Po maratonskem glasovanju jo je porazil Azerbajdžan.

Varnostni svet ima 15 članic, pet je stalnih - ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska - s pravico veta, ostalih deset sedežev je razdeljenih po regionalnih skupinah. Trenutno vzhodnoevropsko skupino zastopa Albanija, zahodnoevropsko pa Švica in Malta.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v zadnjem letu opravila pogovore s predstavniki 150 držav, skupaj s kolegi pa so se pogovarjali s predstavniki skoraj 190 držav. Veliko pozornosti so namenili majhnim državam, med katerimi je precej takih, s katerimi Slovenija v preteklosti skorajda ni imela stikov.

Belorusija je kandidaturo napovedala že leta 2007, njena glavna očitka Sloveniji sta bila, da se je za kandidaturo odločila pozno in da ne vodi samostojne kampanje.

A Slovenija se v kampanji ni zanašala na podporo zahodnih zaveznic, vključno z ZDA, oziroma jih je celo držala nazaj, saj bi se lahko takšna podpora izkazala za dvorezen meč. Belorusija je imela po drugi strani podporo svoje glavne zaveznice Rusije, medtem ko se je Kitajska obnašala precej pragmatično.

Brez bremen iz preteklosti

Slovenska diplomacija je skušala našo državo predstaviti kot verodostojno in zanesljivo državo, ki se bo trudila razumeti probleme drugih delov sveta. Prednost Slovenije je tudi ta, da v mednarodnem okolju nima bremen iz preteklosti.

V kampanji so izpostavljali zlasti vprašanje podnebnih sprememb, tudi v povezavi z varnostjo, spoštovanje človekovih pravic, pravic žensk, spoštovanje mednarodnega prava, razvojno pomoč ...

Če bo Slovenija s kandidaturo uspešna, se bo moralo kadrovsko še okrepiti predstavništvo pri ZN v New Yorku. Tam trenutno deluje 13 diplomatov, načrtovano je, da bi se število povečalo na 20.

---