"Če imamo New York za prestolnico ameriške umetnosti, kulture in mode, potem je Dakota prestolnica te prestolnice," je Stephen Birmingham leta 1979 zapisal v knjigi Life at the Dakota. Foto: AP
Na Lennonovem spomeniku, ki stoji tik ob vhodu v Centralni park, le lučaj stran od stavbe Dakota, ljudje že od atentata leta 1980 redno puščajo rože. Foto: AP
Na Lennonovem spomeniku, ki stoji tik ob vhodu v Centralni park, le lučaj stran od stavbe Dakota, ljudje že od atentata leta 1980 redno puščajo rože. Foto: AP

Tudi prisotnost Yoko Ono je bila del skrivnostne avre, ki slavni stanovanjski kompleks obdaja že desetletja – pravzaprav je stavba na Upper West Sidu za zbirališče slavnih in umetnikov veljala še pred letom 1973, ko sta se vanjo vselila Yoko Ono in John Lennon.

Kljub neodobravanju nekaterih stanovalcev sta bila zvezdnika na neki točki lastnika kar petih stanovanj v hiši: poleg tega, da je bila to njuna glavna rezidenca, sta v njej imela tudi stanovanje za goste, skladišče in umetniški studio Yoko Ono. New York Magazine je v devetdesetih poročal, da samo njuno stanovanje in umetniški studio skupaj merita skoraj 580 kvadratnih metrov.

Tabloide so polnile tudi zgodbe o njunem razkošnem življenjskem slogu: leta 1979 so poročali, da sta za stanovanje v prvem nadstropju uvozila čajnico iz Japonske – nato pa sta jo morala poslati nazaj, ker je bila prevelika za njun prostor. Ljudem so se zdele zanimive tudi manj senzacionalne novice, denimo to, da sta za druženja stanovalcev prispevala suši.

New York bo zdaj malo manj čaroben
Po pol stoletja razkošja, ekscentričnosti in tragedije se je Yoko Ono na začetku letošnjega leta odselila iz mesta – zdaj živi na kmetiji v gorovju Catskills, ki sta jo z Lennonom kupila leta 1978, poroča The New York Times. "Misel na New York brez ge. Ono je New York z malo manj čarobnosti," piše. "Meščani in umetniki občutijo izgubo, saj se zavedajo, da je verjetnost naključnega srečanja z Ono še manjša; mnogi so temu posvetili zapise na blogih in spletnih medijih."

Po tragediji je vztrajala in ostala
"Yoko je Dakoti dajala pridih romantike,"
je komentirala Julie Lucas, članica odbora nagrad emmy. "To je bila oseba, ki sem si jo najbolj želela srečati, kadar sem prihajala v Dakoto – niti ni treba, da bi se pogovarjali, samo, da bi jo videla. Izžarevala je mir in odprtost." Spominja se, kako je na začetku tega tisočletja z njo v dvigalu klepetala o razstavi, ki jo je Ono takrat pripravljala. "Ta stavba pooseblja upanje, ki smo ga imeli za sedemdeseta in osemdeseta," se danes spominja Julie Lucas. "Potem, ko je bil John Lennon umorjen, se je prebila skozi žalovanje in ostala v tisti hiši."

Yoko Ono, ki je letos praznovala svoj 90. rojstni dan, intervjujev ne daje več, je pa njen predstavnik za javnost potrdil, da je še vedno lastnica stanovanja v stavbi Dakota.

Popkulturni status hiše se je še povečal, ko so v njej posneli klasično grozljivko Rosemaryjin otrok (1968). Foto: AP
Popkulturni status hiše se je še povečal, ko so v njej posneli klasično grozljivko Rosemaryjin otrok (1968). Foto: AP

Od kod ime Dakota?
Stavbo v gotskem slogu je dal zgraditi nepremičninski podjetnik Edward Clark, ki pa je umrl, še preden je bila leta 1884 dokončana. Vseh 65 stanovanj v njej je bilo oddanih, še preden so se vrata prvič odprla. Danes elitna četrt Upper West Side je bila takrat še tako nepozidana in tako daleč od vsega dogajanja na Manhattanu, da "bi bilo vseeno, če bi bila v Dakoti". Tako izvor imena vsaj navaja urbana legenda. Resnica je, da je Clark vse svoje projekte poimenoval po novih zveznih državah in ozemljih (postavil je tudi Montana Place in Idaho Place, a se ti dve imeni nista obdržali).

Čeprav je bila stavba po videzu od samega začetka impozantna, pa ni bila od nekdaj nemogoče draga: nekaj časa je bila rast najemnin v njej zakonsko zamejena, kar je v hišo pritegnilo umetniške tipe; všeč jim je bilo tudi, da notranje dvorišče omogoča popolno zasebnost.

Popkulturni status hiše se je še povečal, ko so v njej posneli klasično grozljivko Rosemaryjin otrok (1968). "Če imamo New York za prestolnico ameriške umetnosti, kulture in mode, potem je Dakota prestolnica te prestolnice," je Stephen Birmingham leta 1979 zapisal v knjigi Life at the Dakota.

Po spominski slovesnosti za Johna Lennona se je pred stavbo Dakota 14. decembra 1980 gnetlo med 50 in 100 tisoč ljudi. Foto: AP
Po spominski slovesnosti za Johna Lennona se je pred stavbo Dakota 14. decembra 1980 gnetlo med 50 in 100 tisoč ljudi. Foto: AP
V stanovanju ob Yoko Ono in Johnu Lennonu je prebivala pevka Roberta Flack, z grammyjem nagrajena avtorica pesmi Killing Me Softly. V dokumentarcu Roberta Sean Lennon pove:
V stanovanju ob Yoko Ono in Johnu Lennonu je prebivala pevka Roberta Flack, z grammyjem nagrajena avtorica pesmi Killing Me Softly. V dokumentarcu Roberta Sean Lennon pove: "Na začetku o Roberti sploh nisem razmišljal kot o neverjetni umetnici in glasbenici, bila je samo naša kul soseda. Klicali smo jo teta Roberta." Foto: AP

Madonna je hotela živeti v Dakoti, a so jo zavrnili
Na dolgem seznamu slavnih nekdanjih prebivalcev stavbe so tudi Roberta Flack, Graydon Carter, Rosemary Clooney, Leonard Bernstein in Judy Garland. Samo slava in denar pa še ne zagotavljata vstopa: svet stanovalcev je prošnje zavrnil Billyju Joelu, Madonni in Cher. Dokumentaristu Albertu Mayslesu je odbor denimo preprečil, da bi svoje stanovanje prodal Melanie Griffith. "Vse bolj se odmikajo od kreativcev in iščejo ljudi, ki imajo samo denar," je filmar leta 2005 komentiral za omenjeni časnik.

V tem trenutku je na prodaj eno stanovanje v hiši, v osmem nadstropju: meri 550 kvadratnih metrov, ima pet spalnic, devet kopalnic in lasten studio, kupec pa bo moral zanj odšteti 20 milijonov dolarjev.

Za navadne smrtnike, ki hiše nikoli ne bomo videli od znotraj, bodo morale zadostovati slike. Še posebej slavna je fotografija Boba Gruena iz leta 1975, na kateri Lennon in Ono sedita v postelji, med razgrnjenimi časopisi in s sinom Seanom v očetovem naročju. V tej hiši je tudi Annie Leibovitz leta 1980 posnela tisto slavno fotografijo, na kateri gol Lennon poljublja oblečeno Yoko Ono. Nastala je le nekaj ur pred glasbenikovo smrtjo, pozneje pa jo je revija Rolling Stone uporabila za naslovnico.