Novi rekordi zasebnih klinik: med zmagovalci tudi Marko Bitenc

Za največjimi zasebnimi klinikami in medicinskimi centri je še eno rekordno leto. Iz javne zdravstvene blagajne so lani skupaj prejeli največ denarja doslej.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
četrtek, 14. 3. 2024, 05:55


1701200115-dsc6110-01-1701200060823
Marko Bitenc, največji podjetnik med zdravniki, je eden od zmagovalcev v zdravstvu v lanskem letu, četudi je moral položaja ministra za zdravje zapustiti Danijel Bešič Loredan, na katerega je imel velik vpliv.
Sa. R.

Največje domače zasebne klinike in medicinski centri so lani od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki plačuje operacije, posege, preglede in druge storitve, opravljene v domačem zdravstvu, prejele rekordne prilive.

Iz uradnih podatkov je razvidno, da je 72 največjih koncesionarjev in zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev v letu 2023 iz javne zdravstvene blagajne skupaj prejelo več kot 160 milijonov evrov. To je skoraj 30 milijonov evrov več kot v letu 2022, v katerem je velik del največjih zasebnih klinik in medicinskih centrov ustvaril rekordne poslovne rezultate. Tudi zato gre pričakovati, da bo skupni dobiček teh podjetij v letu 2023 še precej višji kot v letu dni pred tem.

Gre za javno objavljene podatke ZZZS. V analizo smo zajeli zasebne klinike in medicinske centre, ki so lani iz javne blagajne prejeli vsaj pol milijona evrov. Iz njih smo zaradi lažje primerljivosti izvzeli nekatera podjetja, kot sta Estetika Fabjan in Ambulanta Košir, ki so bili med največjimi izvajalci množičnega hitrega testiranja, zaradi česar so v letu 2022 prejeli za več milijonov evrov javnega denarja.

Kaj nam o slovenskem zdravstvu povedo te številke? Kdo med zasebniki je bil lani najbolj uspešen? In od kod tolikšna rast poslovanja, ki jo zasebne klinike ustvarjajo z obsežno pomočjo zdravnikov iz javnega zdravstva?

Danijel Bešič Loredan (na fotografiji) je z interventnim zakonom poskušal skrajšati čakalne vrste v zdravstvu. To se ni zgodilo, je pa velik del dodatnega državnega denarja končal pri zasebnikih.
Danijel Bešič Loredan (na fotografiji) je z interventnim zakonom poskušal skrajšati čakalne vrste v zdravstvu. To se ni zgodilo, je pa velik del dodatnega državnega denarja končal pri zasebnikih.
Sašo Švigelj

Preberite še:
Milijonski dobički zasebnih klinik, ki jih poganja javna blagajna

Kdo je prejel največ iz zdravstvene blagajne

Vrh lestvice največjih prejemnikov denarja iz javne zdravstvene blagajne še naprej zaseda MC Medicor, ki je v lasti direktorice Metke Zorc, družine Plesković in Nadškofije Ljubljana. V lanskem letu je podjetje, ki se ukvarja z zdravljenjem kardiovaskularnih bolezni, skupaj prejelo skoraj 16 milijonov denarja od ZZZS, s katerim kot koncesionar ustvari praktično vse svoje prihodke.

Drugo mesto zaseda celjska klinika Nefrodial, ki je iz javne blagajne lani prejela približno 700 tisoč evrov manj. Že v letu 2022 je imela milijon evrov dobička, zato gre pričakovati, da je bil ta lani še višji. Sledi Kirurški sanatorij Rožna dolina, ki je v lasti državne Zavarovalnice Triglav in Save Re. Na četrtem mestu pa je mogoče najti Kirurgijo Bitenc, ki je v lasti najvplivnejšega zasebnega zdravnika Marka Bitenca. V letu 2023 je od ZZZS prejela 8,2 milijona evrov, kar je skoraj dva milijona evrov več kot v letu 2022.

Daleč največjo rast med tistimi, ki so uvrščena v vrh lestvice, je lani zabeležilo podjetje Arbor Mea iz Ljubljane. Prilive iz javne blagajne je podvojilo – iz tri na šest milijonov evrov. Za tretjino jih je povečal tudi Medicinsko termalni center (MTC) Fontana iz Maribora, ki je prav tako v lasti Triglava in Save Re.

/
/
Erar

Rekordne številke je lani dosegla tudi večina diagnostičnih centrov, ki opravljajo magnetne resonance, računalniške tomografije in ultrazvok. Tako je Medilab, ki je v lasti sklada Alfi, od ZZZS prejel za 25 odstotkov več denarja. Ptujska Digitalna Slikovna diagnostika, ki je od leta 2022 v hrvaški lasti, je dobila 20 odstotkov več, Diagnostični center Bled 18 odstotkov in Radiomed 20 odstotkov več denarja.

Preberite še:
Rekordi zasebnih klinik, kjer delajo zdravniki iz javnih bolnic

Zdravnike spodbujali k dodatnemu delu pri zasebnikih

Odgovor na vprašanje, zakaj so se zasebnikom javni prilivi tako močno povečali, je navidez preprost: ker so več delali. To jim je omogočil interventni zakon, ki ga je vlada sprejela septembra 2022 na predlog tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Veljal je do avgusta lani, torej še večino leta 2023.

S tem zakonom, ki je omogočil plačevanje za vse opravljene storitve, je Bešič Loredan zdravnike iz javnih bolnišnic spodbudil k selitvi najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike. Javne izvajalce je izenačil s koncesionarji, toda prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu. To so hitro ugotovili tudi zdravniki, ki so ugotovili, da se jim dodatno delo bolj izplača opravljati pri zasebnih koncesionarjih.

Ptujski radiološki center, ki ima 16 zaposlenih, je leta 2022 dosegel skoraj osem milijonov evrov prihodkov, od tega je več kot tri četrtine prejel od ZZZS. Njegov dobiček je presegel tri milijone evrov.
Ptujski radiološki center, ki ima 16 zaposlenih, je leta 2022 dosegel skoraj osem milijonov evrov prihodkov, od tega je več kot tri četrtine prejel od ZZZS. Njegov dobiček je presegel tri milijone evrov.
DSD Ptuj

Največji zasebni izvajalci z vrha lestvice so zato iz interventnega zakona prejeli celo več denarja kot nekatere največje javne bolnišnice. To je bilo mogoče tudi zato, ker so zdravniki, zaposleni v teh bolnišnicah, dodatni program za državni denar raje opravljali za prej omenjena zasebna podjetja. Soglasja za delo drugje so jim dala vodstva bolnišnic.

Takšno dodatno delo zdravniki v veliki večini opravljajo kot samostojni podjetniki. S tem so za zasebne klinike precej cenejši kot za javne zavode, ki jim država na ta način ustvarja nelojalno konkurenco - in to z javnim denarjem.

Preberite še:
Rekordi dobaviteljev v zdravstvu: milijonski dobički, vile in jahte

Operacij več, čakalne vrste pa še daljše

Po izteku interventnega zakona se je ta problem še poglobil. Na eni strani imamo javne bolnišnice, ki jim ZZZS zdaj znova ne plačuje vseh opravljenih storitev, z najzahtevnejšimi posegi pa delajo izgubo. Na drugi strani so zasebne klinike, ki si same izbirajo, katere storitve bodo opravile in katerih ne. To jim ob manjšem strošku bruto plačil za zdravnike, ki zanje delajo kot samostojni podjetniki, omogoča, da ustvarjajo dobičke.

Država je sicer za interventni zakon, ki je bil namenjen za krajšanje čakalnih vrst, skupaj porabila kar okoli 140 milijonov evrov. A rekordni prilivi iz javne blagajne prihajajo še naprej. Zgolj februarja letos je recimo Kirurgija Bitenc prejela rekordnih 1,3 milijona evrov. 

/
/
NIJZ

Vse to je posledica visokega števila izvedenih zdravstvenih storitev. Po podatkih ZZZS so v Kirurgiji Bitenc lani izvedli skoraj devet tisoč oziroma 28 odstotkov več obravnav na področju splošne kirurgije in 39 odstotkov več na področju gastroenterologije. V primerjavi z letom 2019 pa sta omenjeni številki višji kar za 64 oziroma 92 odstotkov.

V tem času so več delali tudi v večini javnih ustanov, kjer so v povprečju zabeležili devetodstotno rast tovrstnih obravnav. Ponekod, na primer na Ptuju in v Slovenj Gradcu, so jih opravili celo za tretjino več.

Toda vse to se ni kaj dosti poznalo na čakalnih vrstah, saj so se te zaradi očitno povečanih potreb še povečale. Na endoprotezo kolena je tako novembra 2022 okoli 7.500 ljudi v povprečju čakalo kar 752 dni. Novembra lani je ta številka presegla 8.000, povprečna čakalna doba pa je dosegla 886 dni. Medtem je na endoprotezo kolka pred dobrim letom dni čakalo 5.095 ljudi, ki so na termin prišli na vrsto po 570 dneh, konec lanskega leta pa jih je bilo že 5.161, ki so morali čakati že 622 dni.