Torek, 23. 5. 2023, 22.58
11 mesecev, 1 teden
Anja Osterman, intervju
Presenetila slovensko javnost, a je prepričana, da se bo vrnila #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,80
"V tistem trenutku sem bila kot ženska presrečna, kot športnica pa sem se vprašala, kako naprej," je svojo nekoliko nepričakovano nosečnost opisala Anja Osterman, naša vrhunska kajakašica na mirnih vodah, ki v sedmem mesecu nosečnosti pridno trenira. Tridesetletna Primorka verjame, da bo prihodnje leto na olimpijskih igrah v Parizu lahko tekmovala. Ne samo tekmovala, doseči si želi vrhunski rezultat.
Anja Osterman, lani naša najboljša kajakašica na mirnih vodah, priznava, da njena nosečnost ni bila načrtovana. Sploh ne zato, ker so prihodnje leto olimpijske v Parizu. Anja verjame, da se lahko hitro vrne in na svojih drugih olimpijskih igrah doseže vrhunski rezultat. Kajakašica leta za leto 2022 je imela lani izjemno sezono. Na evropskem prvenstvu v Münchnu je osvojila srebrno (K-1 200 m) in bronasto medaljo (K-1 500 m), s svetovnega prvenstva v Halifaxu pa se je vrnila s srebrom (K-1 200 m). Zelo uspešna je bila tudi na tekmah svetovnega pokala.
Pred slabim mesecem je športno javnost presenetila s sporočilom, da v poletnih mesecih pričakuje prvega otroka. A ta veseli trenutek ne spreminja njenih športnih ciljev. Verjame, da se bo kmalu vrnila. To kaže tudi njena zavzetost pri treningu. Čeprav je v sedmem mesecu nosečnosti, opravi dva treninga na dan in namerava vztrajati, dokler ji bo telo dovoljevalo. Zdaj, ko ima nekoliko več časa, bo šla med drugim tudi na Višarje spremljat kolesarje na Dirki po Italiji.V katerem mesecu nosečnosti ste?
V sedmem.
Videti je, da ste še vedno zelo aktivni pri treningih. To drži?
Pravzaprav ni nobene razlike. Niti enkrat mi ni bilo slabo, niti enega znaka nosečnosti nisem imela. Kar dolgo nisem vedela, da sem noseča. Več kot dva meseca. Ni bilo nobenih znakov, zato sem trenirala kot običajno. Tudi zdaj ne vidim razlike, razen tega, da mi je malo zrasel trebuh. Ne vidim razloga, da bi zmanjšala trening, ker nisem poškodovana, ampak noseča. Tudi zdravnik mi je dejal, da bom sama čutila oziroma mi bo telo sporočilo, kdaj moram zmanjšati količino treningov.
Razlika je, da enkrat na dan veslam, enkrat na dan pa sem v fitnesu, medtem ko sem prej veslala dvakrat na dan.
Ne obremenjujem se in nočem razmišljati o tem, da bi šlo lahko kaj narobe.
Ali so to vseeno nekoliko lažji treningi?
Da, rekla bi, da so 30 odstotkov lažji. Prav tako se ne obremenjujem, če zaradi močne burje ne morem veslati. Zaradi tega zame ni konec sveta, kot bi bilo lani, ko sem se pripravljala za tekmo. Sproščena sem do te mere, da si rečem, da bom šla dvakrat v fitnes, pa tudi če ne. A ko sem v fitnesu, vedno opravim konkreten trening. Zdi se mi, da bolj ko bom ohranjala svojo pripravljenost, lažje se bom vrnila. Ne vidim razloga, da bi nekaj preventivno zmanjšala, če mi ni treba. Določenih vaj seveda ne delam več, ampak nekatere specifične vaje za kajak lahko še vedno izvajam.
Lahko rečem, da bolj pazi moj trener. Vsi mi pomagajo in tega res nisem vajena. Vedno jim rečem: "Noseča sem, ne poškodovana (smeh, op. p.)." Ne obremenjujem se in nočem razmišljati o tem, da bi šlo lahko kaj narobe.
Rekli ste, da še vedno veslate. So občutki v čolnu kaj drugačni?
Lahko bi rekla, da niso. Srečo imam, da je trebuh še vedno majhen. Dejansko ne čutim razlike, čeprav imam še manj kot 12 tednov do poroda. Če bi začutila, da ne zmorem, bi vsekakor nehala veslati. V čolnu še vedno uživam, prav tako se sprostim. Da lahko treniram doma, je res užitek. Velikokrat gre popoldne z menoj tudi moj zaročenec, zato se še toliko bolj veselim teh treningov.
Če vas prav razumem, se odlično počutite?
Uživam. Uživam, ker sem doma. Lepo mi je in poseben občutek je.
Sezona v šprintu se je že začela. Ali morda veste, po koliko letih ste ostali doma?
Tega sploh nisem računala (smeh, op. p.). Pravzaprav odkar tekmujem na visoki ravni, torej več kot deset let. In zelo mi ustreza, da ne čutim stresa. Ko sem prejšnji konec tedna gledala tekmo, so se mi vrnili lanski občutki. Opazila sem, da malo pogrešam tekmovanja, tisti stres, ki pride zraven, pa sploh ne. Bila sem lepo doma, gledala tekmo, navijala, ampak nisem ničesar pogrešala.
Se vam zdi, da vam bo prav prišlo, da boste nekaj časa brez tekmovalnega stresa?
Za zdaj mi ugaja, ker je neka sprememba, ki je pred tem ni bilo. A glede na to, da še vedno uživam v treningih, vem, da se bom vrnila. Upam, da čim prej. Olimpijsko normo bom lovila maja prihodnje leto, ker letos bom morala izpustiti svetovno prvenstvo. Zdaj bomo vse usmerili v prihodnje leto. Tudi Kajakaška zveza Slovenije mi je dala prosto pot. Podpirajo me pri tem, prav tako me podpirajo družina, prijatelji in vsi trenerji. Če bomo tako delali naprej in bo po porodu vse v redu, mislim, da ni nobene bojazni.
Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman v dvojcu
Lahko se navežem na Špelo Ponomarenko Janić, vašo nekdanjo partnerko v čolnu. Ona je prav tako trenirala oziroma še vedno trenira kot mama in ji zelo dobro uspeva. Veliko ste bili zraven ter videli, kako je Špela usklajevala materinstvo in treninge. Vam bodo te izkušnje prišle prav?
Da, bila sem zraven in videla, da se da. Ne morem primerjati nosečnosti in življenja po njej. Nobenega strahu ni bilo, ko sem izvedela, da sem noseča. Kot sem že povedala, sem bila v tistem trenutku kot ženska presrečna, kot športnica pa sem se vprašala, kako naprej. Mislim, da je to nekaj povsem običajnega. Nobenega strahu nimam. Mislim, da se vse da, če si želiš.
Dogovorjeni smo, da bom, če se bo le dalo, otroka jemala s seboj na treninge, ker mislim, da mi bodo bolj ali manj vsi pomagali. Ponudili so se, da ga bodo pazili. Če to ne bo šlo, bom imela na voljo tako svoje starše kot tudi starše partnerja. Tukaj ni nobenega strahu in tudi Alan (Apollonio, op. p.) bo šel z menoj na priprave. Mislim, da se je vredno potruditi, ker je prihodnje leto olimpijsko leto. Vsi me podpirajo in ne vidijo razloga, da bi nehala tekmovati. Sploh glede na lanske rezultate.
Kakšen je občutek, ko vidite, da imate okoli sebe takšno podporo?
Res je lepo. Na začetku me je bilo strah povedati trenerju. S slovaškim trenerjem sva načrtovala priprave za letošnje leto. Ko sem mu povedala, mi je dejal, da je čutil, da se nekaj dogaja, ampak na to res ni pomislil. Mislim, da se je po pripravah v Afriki pomiril. Malo ga je skrbelo, kako bomo načrtovali prihodnje leto, ampak ko je videl moje veslanje v Afriki, je bil prepričan, da ne bo nobenih težav. Tudi vsa ekipa mi je dejala, da ne vidijo nobenega razloga, da se ne bi mogla vrniti. Po prvi tekmi svetovnega pokala sem videla, da sta bili dve tekmovalki, ki sta rodili lani, na četrtem in petem mestu. To je bil še en znak, da se da, če imaš podporo, ekipo in voljo, da se vrneš čim prej.
Bila je presenečena nad odzivom okolice.
Energije vam torej ne bo zmanjkalo?
Seveda ne. Ni me strah prihodnjega leta. Lahko se zanašam le nase in na svoje vožnje prihodnje leto.
Kdo je bil ob tej novici najbolj presenečen?
Najbolj presenečena sta bila oba trenerja. Tako trener za fitnes kot trener za veslanje. Vse smo vložili v to, da bom letos v vrhunski formi. Takšna novica ju je res presenetila. Nista pričakovala tega. Glede na lanske rezultate ni tega pričakoval nihče. Sama v tem ne vidim nobenih težav. Uživam in to mi je najpomembnejše.
Kako so se odzvali na Kajakaški zvezi Slovenije?
Anja Osterman
Povedala sem Andreju Jelencu, direktorju kajakaške zveze. Takoj me je podprl in mi dejal, da nisem edina športnica, ki je noseča. Dejal mi je, da bomo naredili vse, da bi se lahko čim prej vrnila. Tudi oni me močno podpirajo. Ne samo letos, ampak tudi prejšnja leta. Res sem hvaležna za to. Ne samo, da imam podporo, res čutim, da jo imam.
Ste bili presenečeni nad tako pozitivnim odzivom okolice?
Nisem takoj hotela deliti te novice, ker sem mislila, da je vsi ne bodo pozitivno sprejeli. Sploh zato, ker so vse vložili vame. Presenečena sem bila nad tem, da so bili vsi tako pozitivni. Po tistem sem zares začela uživati v nosečnosti. Družina in straši so bili presrečni, kajak pa je le moja služba in zavedala sem se, da se zanašajo name. A ko so me vsi podprli, je bilo res lepo.
Se vam zdi, da je kateri od vaših konkurentk s tekmovalnega vidika odleglo?
Zagotovo (smeh, op. p.). Glede na lanske rezultate so si verjetno mislile, da je ena manj. Dobila sem veliko čestitk, ampak vračam se prihodnje leto.
Kako vidite formo svojih reprezentančnih kolegic. Špela Ponomarenko Janić se je vrnila po enoletni odsotnosti, Mia Medved ravno tako tekmuje.
Toliko, kot so trenirale oziroma so sposobne, takšni so tudi rezultati. Težko je komentirati, ker me ni zraven, ampak različni razlogi in izgovori, zakaj so rezultati slabši, kot jih nekdo pričakuje … Mislim, da imaš takšne rezultate, kolikor si sposoben. Glede na svoje lanske rezultate nimam nobenega komentarja. Spremljam tudi prijateljice, ki so v vrhu in spotoma še naše tekmovalke. Absolutno bolj spremljam A-finale kot preostala tekmovanja. V A-finalu so namreč tekmovalke, s katerimi sem lani tekmovala.
Imate, glede na to, da se želite vrniti prihodnje leto, morda kakšen okvirni načrt, kdaj bi se lahko postopoma vrnili v trenažni proces?
Glede na to, da imam namen trenirati do konca nosečnosti, bi tistih nekaj tednov po porodu lahko vzela kot svoj vsakoletni premor. Torej tistih pet ali šest tednov oziroma kolikor bo telo potrebovalo. Mislim, da glede tega ne bo razlike, ker imam vsako leto septembra pet tednov odmora, ta odmor bo tokrat prišel nekoliko prej.
Prihodnje leto so na sporedu olimpijske igre. Ponavadi so v olimpijski sezoni tekmovalke in tekmovalci še za nekaj
Nosečniški trebuh je za zdaj še ne ovira pri treningih.
odstotkov bolje pripravljeni. Se vam zdi, da vam bo prihodnje leto uspelo doseči to raven?
Mislim, da je to mogoče. Nekatere tekmovalke iz drugih držav so dokazale, da so lahko leto po nosečnosti že zelo dobre. Mislim, da je najpomembneje, da verjameš vase. Ne prejšnjih olimpijskih igrah tega nisem imela in to je bilo glavno, kar mi je manjkalo. Glede na to, kaj mi je uspelo lani, sem se zavedala, kaj bi mi lahko uspelo letos, če ne bi bila noseča. Mislim, da to lahko prenesem v prihodnje leto. Mislim, da mi bo to, da se letos lahko sprostim, pomagalo tudi za prihodnjo sezono. Glede svoje vrnitve nimam nobenega strahu, ker mislim, da se vse da. Jaz verjamem v vse treninge, ki jih opravljam.
Anja Osterman je zelo hvaležna, da je lahko zaposlena v Slovenski vojski in tako nemoteno trenira.
Zaposleni ste v Slovenski vojski. Kako imate urejen porodniški dopust?
Če sem iskrena, se nisem kaj dosti pozanimala (smeh, op. p.), ker je odvisno od kategorizacije in rezultatov prejšnjih sezon. Glede na to, da sem bila lani sedemkrat na stopničkah, nisem preverila. Jaz gledam na to kot športnica. Ker sem noseča, ne morem tekmovati. Ko bom rodila, se moram čim prej vrniti in porodniška mi ne pomeni veliko. Tisto leto moram doseči dober rezultat, da potrdim kategorizacijo. Ne obremenjujem se s tem.
Pred časom ste se s partnerjem preselili v Milje v Italijo. Kako ste se navadili na tamkajšnje življenje?
Preselila sva se decembra. Zelo podobno je kot v Kopru. Če bi se še enkrat odločala, bi se odločila enako. Sva na svojem in na lepem koncu. Res je neverjeten občutek, ko si po toliko letih končno lahko kupiš nekaj svojega. Vse sva vložila v to. Vso zvezo sva živela vsak pri svojih starših. Imela sva načrt, ga uresničila in lahko rečem, da sem res ponosna na to. Je zelo blizu Kopra, torej je to lokacija, kjer imam vse blizu. In še dober sladoled imajo (smeh, op. p.).
Je življenje tam bolj mirno kot na primer v Kopru?
Zdaj, ko imam več časa in sem doma, je veliko bolj mirno. Da, tam je nekoliko bolj umirjeno. Všeč mi je, da je zelo podobno Kopru in me spominja na dom. Veselim se poletja, da bom videla, kako bo. Čez zimo je res mirno, ne dogaja se veliko. Malce še spoznavam kraj. Živiva tristo metrov od morja, kar nama je zelo všeč.
Preberite še:
