Zaradi velikega ugleda in znanja jezikov je bil Hallerstein tudi diplomat in pogajalec na kitajskem cesarskem dvoru. Njegovo delovanje pa je prepoznal tudi cesar, ki ga je povzdignil v mandarinat. Foto: STA/Bor Slana
Zaradi velikega ugleda in znanja jezikov je bil Hallerstein tudi diplomat in pogajalec na kitajskem cesarskem dvoru. Njegovo delovanje pa je prepoznal tudi cesar, ki ga je povzdignil v mandarinat. Foto: STA/Bor Slana
Sorodna novica V Ljubljani spomenik Hallersteinu, ki se je na Kitajskem proslavil kot astronom

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v Ljubljani odprla razstavo ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Kitajsko ter 320. obletnici rojstva slovenskega jezuitskega misijonarja na Kitajskem Ferdinanda Avguština Hallersteina. V nagovoru ob odprtju je poudarila predvsem izjemnost Hallersteinovega življenja in dela.

Nataša Pirc Musar je poudarila posebnost današnjega dogodka, ki je preplet sedanjosti in zgodovine, umetnosti, medčloveških odnosov in znanosti. Vse to namreč simbolizira 320. obletnica rojstva Hallersteina, slovenskega jezuitskega misijonarja, astronoma, matematika, kartografa in diplomata, ki je na Kitajskem deloval od leta 1739 do smrti leta 1774 in ki mu je omenjena razstava tudi posvečena.

Ob tem je predsednica poudarila izjemnost Hallersteinovega življenja in dela ter njegove poti na Kitajsko. "S svojim delom je pustil velik pečat prav tam, kjer je sicer preživel polovico svojega življenja, s svojimi inovacijami in znanstvenimi dosežki pa je navduševal svet," je dejala.

Sorodna novica Zgodba o Hallersteinu, znanstveniku, ki je na Kitajskem pustil pomemben pečat

"Pomembno sporočilo te razstave se skriva v sodelovanju med Arhivom RS in kitajskimi državnimi arhivi. Samo dobrim odnosom med obema arhivoma se lahko zahvalimo, da imamo danes možnost biti priče tako pomembnemu dogodku," je dejala in sodelovanje med arhivoma ter med slovenskimi in kitajskimi znanstveniki označila za "gradnik mostov med državama". Kajti, kot je prepričana predsednica, "znanost ne deli – znanost bogati. In ravno univerzalni jezik znanosti je Hallersteinu omogočil, da je bil sprejet in cenjen v zanj in za Evropejce tedaj tujem okolju."

Jezik Hallersteinove in kitajske znanosti bo Slovencem še bolj približala kopija njegovega zvezdnega opazovalnika iz cesarskega astronomskega observatorija v Pekingu, ki bo stal ob izteku Grudnovega nabrežja ob Karlovški cesti.

"Nova raven slovensko-kitajskih odnosov"
"Prepričan sem, da bo ta razstava omogočila, da več ljudi izve za Hallersteina, zgodovinskega ambasadorja kitajsko-slovenskega prijateljstva," pa je v nagovoru povedal kitajski veleposlanik v Sloveniji Wang Shunqing in dodal, da so danes odnosi med Slovenijo in Kitajsko "stopili na novo raven razvoja". Po njegovih besedah so se ti od samega začetka stabilno razvijali in bili tesni ter plodni na vseh ravneh.

V Peking je Hallerstein prišel leta 1739, nato delal v Cesarskem astronomskem uradu in dosegel naziv mandarina tretje stopnje. Poleg opazovanja zvezd in računanja koledarja je vodil delo pri popravi obstoječega in sestavi novega zvezdnega kataloga ter pri načrtovanju novega zvezdnega opazovalnika, imenovanega Ekvatorialna obročasta krogla. Cesar Čjan Lung je gradnjo opazovalnika ukazal po obisku astronomskega observatorija leta 1744, dokončali pa so ga leta 1754. Krogla, ki je največji astronomski inštrument na ploščadi starega astronomskega observatorija v Pekingu, je še danes na ogled na strehi observatorija. Leta 1748 je Hallerstein odkril tudi nov komet. Foto: Ministrstvo za kulturo
V Peking je Hallerstein prišel leta 1739, nato delal v Cesarskem astronomskem uradu in dosegel naziv mandarina tretje stopnje. Poleg opazovanja zvezd in računanja koledarja je vodil delo pri popravi obstoječega in sestavi novega zvezdnega kataloga ter pri načrtovanju novega zvezdnega opazovalnika, imenovanega Ekvatorialna obročasta krogla. Cesar Čjan Lung je gradnjo opazovalnika ukazal po obisku astronomskega observatorija leta 1744, dokončali pa so ga leta 1754. Krogla, ki je največji astronomski inštrument na ploščadi starega astronomskega observatorija v Pekingu, je še danes na ogled na strehi observatorija. Leta 1748 je Hallerstein odkril tudi nov komet. Foto: Ministrstvo za kulturo

Pri postavitvi razstave sta poleg državnih arhivov obeh držav sodelovala tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Pekinški planetarij.

Zbrane sta v Gruberjevi palači nagovorila tudi namestnik generalnega direktorja Državne arhivske uprave Kitajske Wei Hongtao in direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar, medtem ko je profesor Mitja Saje predstavil pomen Hallersteina in njegovo "vrnitev" v Slovenijo.

Odprtje razstave je spremljala glasba iz obdobja in okolja, v katerem je Hallerstein živel, s skladbami Janeza Krstnika Dolarja in Jakoba Frančiška Zupana. Izvedli so jih člani glasbene skupine Slovenian Heritage Chamber Ensamble.

Razstava o Hallersteinu v Arhivu Slovenije