AMZS za dosledno uporabo pasu in čelade

Iz analize Avto-moto zveze Slovenije za leto 2023: za večji napredek prometne varnosti na slovenskih cestah je nujna dosledna uporaba varnostnega pasu in kolesarske čelade. Pozitivno je, da se delež povzročiteljev prometnih nesreč med mladimi še vedno niža.

Kranj – Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je pripravila analizo prometne varnosti v letu 2023, v kateri ugotavlja, da so kazalci prometne varnosti obstali obrnjeni navzgor, a s prometno varnostjo v lanskem letu vseeno ne smemo biti zadovoljni. »Med udeleženci v cestnem prometu je še vedno precej takih, ki ne uporabljajo ustrezne zaščite; od 28 umrlih voznikov osebnih vozil jih na primer osem ob nesreči ni bilo pripetih z varnostnim pasom, od 17 umrlih potnikov v vozilih pa jih ni bilo pripetih sedem. Od devet umrlih kolesarjev jih sedem ni uporabljalo kolesarske čelade, od tega dva na električnem kolesu. Kljub temu da so bili vsi starejši od 18 let in jih zakonodaja ne zavezuje k uporabi čelade, je tak rezultat nazoren kazalnik ranljivosti kolesarjev. Varnostni pas in čelada sicer ne moreta preprečiti vseh hudih ali smrtnih poškodb, velik delež pa vendarle,« so poudarili.

Med umrlimi šest mladoletnikov

Po podatkih policije je bilo lani 19.740 prometnih nesreč (v letu 2022 jih je bilo 18.669), med katerimi je bilo 75 (predlani 79) nesreč s smrtnim izidom, 776 (816) s hudimi telesnimi poškodbami in 5140 (5053) z lažjimi telesnimi poškodbami. V prometnih nesrečah je umrlo 45 povzročiteljev in 37 udeležencev. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom (44) so povzročili vozniki osebnih vozil, nato kolesarji z osmimi povzročenimi nesrečami s smrtnim izidom. Med umrlimi je bilo tudi šest mladoletnih oseb, pri čemer sta bila dva kot voznika osebnega avtomobila tudi povzročitelja. V dveh primerih sta bila mladoletnika udeležena kot pešca (v enem primeru tudi kot povzročitelj), po enkrat pa kot potnik v vozilu in kot kolesar.

Med povzročitelji manj mladih

Delež povzročiteljev med mladimi se še vedno niža. AMZS ocenjuje, da je tako tudi zaradi aktivnosti, ki so povezane z vzgojo mladih voznikov. »Prepričani smo, da je tako pomembno zmanjšanje števila povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med mladimi vozniki, starimi med 18 in 26 let ter med 27 in 34 let, rezultat dodatnega usposabljanja za voznike začetnike in najrazličnejših drugih preventivnih aktivnosti. Pri drugih starostnih skupinah kljub bolj varnim avtomobilom in izboljšani cestni infrastrukturi, a brez sistematičnega dela z vozniki, napredka ni oziroma pri starostni skupini nad 65 let število povzročiteljev celo strmo narašča,« je povedal Erik Logar, vodja področja varna mobilnost.

Med 75 povzročitelji nesreč s smrtnim izidom jih je 16 imelo v krvi višjo stopnjo alkohola od dovoljene, med njimi je bilo deset voznikov osebnih avtomobilov, dva voznika motornega kolesa in dva kolesarja (eden je uporabljal električno kolo) ter po en voznik lahkega štirikolesnega vozila in voznik mopeda.

Kako varne bodo ceste v prihodnje

Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 ob izvedbi predvidenih ukrepov predvideva, da na slovenskih cestah leta 2030 ne bi umrlo več kot 50 ljudi in da se v prometnih nesrečah ne bi hudo poškodovalo več kot 400 ljudi. V AMZS ocenjujejo, da so postavljeni cilji v resoluciji zahtevni in sledijo evropski Viziji nič (nič smrtnih žrtev na cestah). »Če jih bomo želeli doseči in s tem nadaljevati trend upada umrlih in hudo telesno poškodovanih, pa tudi števila vseh prometnih nesreč na naših cestah, bo treba v te ukrepe vložiti še več energije, finančnih sredstev in povezovalnega sodelovanja vseh deležnikov prometne varnosti,« poudarjajo.