Več ur trajajoči posvet sta skupaj organizirala državni svet in državno odvetništvo. Foto: Reuters
Več ur trajajoči posvet sta skupaj organizirala državni svet in državno odvetništvo. Foto: Reuters

Na več ur trajajočem posvetu, ki sta ga skupaj organizirala državni svet in državno odvetništvo, so sogovorniki izmenjali stališča do številnih aktualnih vprašanj, povezanih s položajem državnega odvetništva in s primernostjo normativne ureditve njegovega delovanja.

Ta namreč odpira vrsto vprašanj, poleg vprašanja utemeljenosti prehoda državnih odvetnikov v javnouslužbenski sistem tudi vprašanje, zakaj je državno odvetništvo kot edini pravosodni organ izostalo iz umestitve v ustavo in zakaj bi bilo utemeljeno, da se državno odvetništvo uvrsti med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič v posvetu vidi tudi priložnost za oceno učinkov spremembe položaja državnih odvetnikov in državnega odvetništva, ki ga je prinesel zakon o državnem odvetništvu iz leta 2017. Z njim so državni odvetniki izgubili status funkcionarja, s tem pa tudi pomemben del zaščite, ob čemer se samo po sebi ponuja vprašanje, ali je bila omenjena sprememba korak v pravo smer, je med drugim poudaril Lotrič. Med cilji morebitnih normativnih sprememb je Lotrič navedel "vzpostavitev mehanizmov in orodij za še boljše in učinkovitejše delo državnega odvetništva".

Branik javnega interesa

Po mnenju predsednice republike Nataše Pirc Musar si državno odvetništvo kot branik javnega interesa zasluži samostojno mesto v ustavi. "Glede na pristojnosti in naravo dela se namreč jasno zdi, da je tudi državno odvetništvo del pravosodja, čeprav v ustavi za zdaj še ni našlo svojega mesta. Prizadevanja za slednje trdno podpiram," je poudarila. Med nujnimi spremembami pa je poudarila tudi odpravo dvotirnosti, po kateri imajo nekateri državni odvetniki status javnega uslužbenca, drugi pa po stari zakonodaji še služijo funkcionarski mandat.

"Obstoječi sistem zaradi nedomišljenega udejanjanja sprememb zakona iz leta 2017 namreč povzroča neupravičene razlike med državnimi odvetniki, ki dejansko opravljajo enako delo, kar lahko v najbolj skrajnem primeru pomeni tudi kršitev ustavnega načela enakosti. Državni odvetniki namreč nimajo zgolj vloge zastopnikov države in državnih organov v sodnih postopkih, kjer nastopajo ob drugih funkcionarjih, temveč izvajajo tudi oblastne pristojnosti, zato se mi zdi nujno, da znova postanejo del funkcionarskega sistema," je poudarila Pirc Musar.

Vpis v ustavo

Prizadevanja državnega odvetništva za vpis v ustavo in s tem med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti, je v nagovoru podprla tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. V zdajšnji ureditvi, po kateri državno odvetništvo v nasprotju z državnim tožilstvom ni ustavna kategorija, vidi namreč "svojevrstno tveganje obstoja pravne države", zato si bo kot članica ustavne komisije prizadevala, da se v ustavo skupaj z drugimi spremembami ustrezno umesti tudi državno odvetništvo, je napovedala.

Prizadevala pa si bo tudi za zagotavljanje materialne neodvisnosti sodnikov, ki je nujna za delovanje celotne veje oblasti. "Poskus, da bi zagotovili materialno neodvisnost sodnikom, je bil žal neuspešen," je priznala.

V zakonu manjka varovalka

Generalna državna odvetnica Ana Kerševan v zakonu pogreša varovalko, ki bi državnemu odvetniku omogočila, da "ostane zvest svoji zavezi po varovanju pravne države". Zakon o državnem odvetništvu je namreč uvedel tudi vezanost državnega odvetništva na navodila vlade, kadar je to podano. Po mnenju Ane Kerševan bi državni odvetnik moral imeti možnost, da odkloni izvršitev navodila vlade, če bi državno odvetništvo ocenilo, da bi izvršitev tega navodila pomenila zlorabo pravic, je poudarila.

Kerševan se sicer sprašuje tudi, ali je prav, da je status državnega odvetništva odvisen od volje "vsakokratnega zakonodajalca, ne pa od volje ustavodajalca, kot velja za druge pravosodne organe".

Da je dvotirna urejenost državnega odvetništva neustrezna, je opozoril tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. Omenjena dvotirnost namreč pomeni tudi, da funkcionarji in javni uslužbenci opravljajo enake naloge, čeprav so med obema statusoma in med njihovimi pravicami pomembne razlike, "in sicer uvrstitev v plačne razrede, odmera letnih dopustov ter vsi preostali dodatki, ki spadajo v to kategorijo", je med drugim naštel Šketa.