Novice Svet24

Ko je Klemen Žibert po izbruhu afere sodna stavba v začetku februarja odstopil s položaja glavnega tajnika SD, je zdaj že nekdanja predsednica stranke Tanja Fajon o njem govorila z izbranimi besedami. Poudarjala je, da je za opravljeno delo prejel veliko zahval. Toda vodilni člani SD takrat očitno še niso slutili, da je Žibert za sabo pustil okostnjake, ki so v poznejših tednih začeli padati iz omar.

Danes tako razkrivamo, da so le nekaj dni po Žibertovem odstopu na sedež SD začeli serijsko prihajati računi za neplačane obveznosti, za katere nihče na stranki pred tem ni vedel. Ti so se nanašali na obnovo zgradbe na Levstikovi ulici v Ljubljani, kjer je stranka domovala več let, in opremljanje novih prostorov na Nazorjevi ulici, kamor se je preselila lani. Kot smo neuradno izvedeli, je skupna vrednost računov, ki jih je stranka prejela v dneh po Žibertovem odstopu, okoli 600 tisoč evrov.

To pomeni, da sta oba projekta, ki ju je vodil Žibert, dodatno poslabšala že tako slabo finančno sliko SD:
– Še konec »supervolilnega« leta 2022, ko je Žibert postal glavni tajnik, je imela stranka skupno za dober milijon evrov finančnih in poslovnih obveznosti.
– Minulo soboto pa so delegati SD na kongresu, na katerem so za predsednika stranke izvolili Matjaža Hana, izvedeli, da njen dolg že presega 1,8 milijona evrov. Za primerjavo: celotni prihodki SD leta 2023 so znašali 1,2 milijona evrov, torej 600 tisoč evrov manj.

Kako je mogoče, da je stranka v dobrem letu pridelala za skoraj milijon evrov dodatnega dolga?

600 tisoč evrov dolgov zaradi Levstikove in Nazorjeve 

Matevž Frangež, Žibertov začasni naslednik na položaju glavnega tajnika, naših vprašanj o dodatnih računih, ki so prišli na stranko, v petek ni želel komentirati. V poročilu o delu med letoma 2022 in 2024, s katerim so se delegati seznanili na sobotnem kongresu, pa je Frangež zapisal, da »finančno stanje stranke ni dobro«. »Iz zatrjevanj bivšega glavnega tajnika (Žiberta, op. a.) mi je znano, kako zahtevno je bilo zaprtje finančne konstrukcije zadnjih državnozborskih volitev, trojnega referenduma, lokalnih in predsedniških volitev, zato nikogar ne obsojam,« je poudaril.

Sašo Švigelj

Toda nesporno dejstvo je, da se je dolg SD za skoraj enkrat povečal v obdobju, ko v Sloveniji ni bilo volitev, in da se je to zgodilo zaradi prenove obeh nepremičnin. To potrjujejo tudi uradni dokumenti stranke. Še na zadnji dan leta 2023 so imeli tako v SD »le« za dobrih 1,2 milijona evrov dolga. Obnova prostorov na Nazorjevi, ki jih je stranka svečano odprla decembra, jo je po podatkih iz poročila stala 184 tisoč evrov, gradbena dela in opremljanje zgradbe na Levstikovi pa 58 tisoč evrov. Skupaj torej 242 tisoč evrov.
Toda v novem poročilu o finančnem stanju, ki so ga delegati dobili v roke na sobotnem kongresu, sta vrednosti obeh projektov skočili v nebo. Zgolj za obnovo Nazorjeve v stranki zdaj dolgujejo že skoraj 400.000 evrov, za investicijo v zgradbo na Levstikovi pa 208.000 evrov. Skupaj torej že več 608.000 evrov. Pozor: gre zgolj za obveznosti, ki jih stranka še ni plačala.

Je žežel Žibert račune prikriti pred stranko?

Pri tem očitno ni mogoče izključiti dejstva, da je Žibert želel te račune skriti pred stranko. Eden od naših sogovornikov, ki je želel ostati neimenovan, je celo prepričan, da teh računov v SD še do danes ne bi prejeli, če bi Žibert ostal na položaju glavnega tajnika. Vprašanje dodatnih računov je še toliko pomembnejše ob dejstvu, da se je hkrati s SD v isto zgradbo na Nazorjevi preselil tudi sam Žibert. Najel je 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje na vrhu zgradbe, za katero je vnaprej plačal dobrih 25 tisoč evrov letne najemnine. »Eno z drugim ni povezano,« je to februarja za Delo komentiral Žibert.

»Vendarle pa je očitno, da so nam kot stranki umanjkale potrebne varovalke, da bi preprečili hitro naraščanje dolga zaradi izvedenih investicij v lastno nepremičnino na Levstikovi ulici 15 in v najete prostore na Nazorjevi ulici 6 v Ljubljani, medtem ko je jasno, da razpoložljiva finančna sredstva stranki ne omogočajo takšnih potez in jo spravljajo v izjemno ranljiv položaj,« je v poročilu za kongres opozoril Frangež.

Že v petek smo sicer razkrili, da so med večjimi upniki SD tudi Žibert, člani njegove družine, prijatelji in drugi ljudje iz njegovega kroga. Ti prevladujejo med fizičnimi osebami, od katerih si je SD samo lani izposodila skupno več kot 300 tisoč evrov. Delegati SD so na kongresu izvedeli, da jim stranka še vedno dolguje 285 tisoč evrov. Ta denar bo morala že letos vrniti, pri čemer bodo Žibert in preostali upniki prejeli še 4,2-odstotne obresti. Za zdaj ni jasno, ali je šlo dejansko za posojila, ki jih bodo upniki zahtevali nazaj, ali le obvodni način financiranja s poznejšimi odpisi. Prav tako ne, od kod vse je sploh prišel denar.

Žibertovemu inštitutu bodo vrnili 154 tisoč evrov 

Najnovejše finančno poročilo razkriva še, da ima Žibert v rokah še en finančni vzvod vpliva na stranko. SD namreč dolguje 154 tisoč evrov Inštitutu 1. maj, ki ga je Žibert ustanovil skupaj s Tanjo Fajon, ta pa mu je svoj delež pred kratkim prodala. Kot je znano, je inštitut, ki je pridobival donacije podjetij, ta denar prelival v stranko tako, da ji je plačeval 13.500 evrov mesečne najemnine za prostore na Levstikovi. Zdaj bodo v SD inštitutu vrnili tako varščino kot znesek najemnine, pri čemer bodo od tega odšteli najem površin, ki jih inštitut na Levstikovi dejansko uporablja. Pred sobotnim kongresom se je iztekel tudi rok za zbiranje zavezujočih ponudb za prodajo zgradbe na Levstikovi. Kot zatrjujejo v stranki, redno odplačujejo tudi bančno posojilo, najeto pri Delavski hranilnici (400 tisoč evrov). V SD se sicer že več kot desetletje spopadajo z dolgovi in primanjkljajem. Blagajno stranke vsakič znova izpraznijo volitve, na katerih je stranka v tem obdobju dosegala rezultate, slabše od pričakovanj. Vse to pomeni, da z izplenom, ki ga po volitvah prejme iz proračuna, ne more pravočasno povrniti vložkov.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah je SD osvojila le sedem poslanskih mandatov, a za volilno kampanjo porabila več kot pol milijona evrov. Še slabih 200 tisoč evrov je šlo za neuspelo kandidaturo Milana Brgleza za predsednika republike. Konec leta 2022 je imela tako stranka visokih 870 tisoč evrov nepokritega primanjkljaja, ki ga je lani uspela nekoliko zmanjšati.

Jure Klobčar