Že oktobra je 136 držav sklenilo dogovor o minimalnem davku za svetovne korporacije, med katerimi so tudi tehnološki velikani Google, Amazon, Microsoft in Apple, ki bi se jim bilo tako z ustanavljanjem podjetij, ki plačujejo nižje davke, težje izogniti plačilu.

"To ni le dogovor o plačilu davkov, gre za popolno preureditev svetovnega gospodarstva," je dejal novinarjem neimenovani ameriški uradnik. Zdaj so na vrsti vlade, da odločitev prevedejo v zakone svojih držav, je poročal dopisnik RTV Slovenija Janko Petrovec.

Prvič od začetka pandemije dvodnevni vrh G20 v Rimu poteka v živo, in sicer v senci težko pričakovanega podnebnega vrha v Glasgowu, kar je zaznamovalo tudi njegovo vsebino. Podnebni vrh v Glasgowu bo trajal od 31. oktobra do 12. novembra.

Nagovor Putina. Foto: EPA
Nagovor Putina. Foto: EPA

Putin in Ši o priznavanju cepiv in sprostitvi patentne zaščite cepiv

Vrha G20, na katerem je bila agenda tudi pandemija in okrevanje po njej, sta se prek videopovezave udeležila le ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Ši Džinping.

Glede boja proti pandemiji covida-19 so finančni in zdravstveni ministri držav G20 na srečanju v petek dosegli dogovor o cilju 40-odstotne precepljenosti svetovne populacije do konca leta in 70-odstotne precepljenosti do sredine leta 2022.

Ruski predsednik Putin se je zavzel za čimprejšnje medsebojno priznavanje potrdil o cepljenju proti covidu-19, so sporočili iz Kremlja. EMA recimo še vedno ni potrdila ruskega cepiva proti covidu-19 Sputnik V. Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) pa je ruski predsednik pozval, naj pospeši preverjanje novih cepiv in preparatov, ki so namenjeni boju proti covidu-19.

Podobno se je zavzel tudi kitajski predsednik Ši, ki je pozval tudi k sprostitvi patentne zaščite cepiv. Na ta način bi tudi manj razvite države lahko dobile dostop do te tehnologije in začele same proizvajati cepivo, je v svojem nagovoru iz Pekinga pozval Ši, ki se tako kot Putin vrha skupine G20 udeležuje prek videokonference. WTO bo sicer o tem predlogu znova odločal predvidoma v novembru. Predlog močno podpirajo Južna Afrika, Indija in tudi Kitajska, medtem ko so v EU-ju proti. V Nemčiji pojasnjujejo, da bi z odpravo patentne zaščite zmanjšali pripravljenost farmacevtskih podjetij za razvoj novih produktov in inovacij.

Prijateljski pozdrav francoskega predsednika Emmanuela Macrona in britanskega premierja Borisa Johnsona. Foto: Reuters
Prijateljski pozdrav francoskega predsednika Emmanuela Macrona in britanskega premierja Borisa Johnsona. Foto: Reuters
Protesti proti G20

V bližini kongresnega centra La Nuvola, kjer poteka srečanje, je skupina petdesetih okoljskih aktivistov že zjutraj legla pred avtomobile in za kratek čas ustavila promet, dokler jih policisti niso odnesli stran. Resneje je bilo popoldne, ko so protestniki gibanja Petki za prihodnosti uprizorili marš od postaje v predmestju Ostiense do Cirkusa Maksimusa v centru. Večer je prinesel pomiritev, je za Radio Slovenija poročal dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec.

Ši je sicer izpostavil, da je Kitajska v okoli sto držav poslala že več kot 1,6 milijarde odmerkov lastnega cepiva. Še letos naj bi to število doseglo dve milijardi, je napovedal. Poudaril je tudi, da cepiva proizvajajo skupaj s še 16 državami.

Enako kot Putin se je zavzel tudi za medsebojno priznavanje potrdil o cepljenju. Zavzel pa se je tudi za finančno pomoč državam v razvoju, da bi lahko pridobile več cepiva na trgu.

Okolje prva tema

Voditelji so sprejeli osnutek dogovora, da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 stopinje Celzija. "Neuspeh bo vodil v težke geopolitične spremembe," je prepričan britanski premier Boris Johnson.

"Ostajamo zavezani pariškemu dogovoru iz leta 2015, da bi se povprečne svetovne temperature zvišale za manj kot dve stopinji Celzija in da bi se zvišale za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje," piše v osnutku izjav.

Voditelji so se tudi strinjali, da je do sredine tega stoletja treba doseči ogljično nevtralnost, k čemur pa ne težijo nekatere države, ki so največje onesnaževalke.

Srečanje voditeljev G20 v Rimu

Johnson svari pred propadom civilizacije

Britanski premier Boris Johnson je še pred samim vrhom podal povezavo med podnebnimi spremembami in propadlim rimskim imperijem, rekoč, da lahko podnebne spremembe prinesejo propad civilizacije.

"Rimski imperij je v večjem delu propadel zaradi nenadzorovanega priseljevanja. Imperij ni več mogel nadzorovati svojih meja, prišli so ljudje z vzhoda in preplavili celoten prostor, zaradi česar je v Evropi nastopilo temačno obdobje, ki je trajalo zelo dolgo. Kar hočem reči, je, da se to lahko ponovi," je dejal in dodal, da morajo prav zaradi tega pogajanja v Glasgowu uspeti.

Ob tem je izpostavil Avstralijo, češ da mora narediti več za zajezitev podnebnih sprememb. Avstralski predstavnik je sicer poudaril, da je država zavezana k ogljični nevtralnosti, a Johnson meni, da bi lahko naredili veliko več, predvsem na področju premoga. Podobne misli je Johnson izrekel tudi italijanskemu kolegu Mariu Draghiju.

Savdski kralj Salman pa je dejal, da bo država še naprej spodbujala stabilnost in uravnoteženost naftnih trgov kot tudi zavezo k zagotovitvi čistejše energije po vsem svetu.

Italijanski premier Mario Draghi je na skupinsko fotografiranje povabil tudi italijanske zdravnike, ki zdravijo  obolele s covidom-19. Foto: Reuters
Italijanski premier Mario Draghi je na skupinsko fotografiranje povabil tudi italijanske zdravnike, ki zdravijo obolele s covidom-19. Foto: Reuters

Nemška ministrica za okolje Svenja Schulze je posvarila pred prevelikimi pričakovanji od podnebnega vrha COP26 na Škotskem, a hkrati vseeno meni, da je napredek mogoč. "Podnebne konference ne delujejo po načelu 'vse ali nič'. To je dirka na dolge proge, na kateri je vsaka etapa pomembna. Glasgow ne bo Pariz 2.0," je še dodala.

V francoski prestolnici leta 2015 so svetovni voditelji sklenili pariški sporazum o omejitvi segrevanja ozračja pod dve stopinji Celzija in prizadevanjih za omejitev na 1,5 stopinje.

Poostreni varnostni ukrepi

Že pred začetkom vrha so v italijanski prestolnici uvedli najstrožje varnostne ukrepe, tudi zaradi napovedanih protestov. Med drugim se od srede zvečer do ponedeljka popoldne na vseh vstopnih točkah v Italijo, tudi na meji s Slovenijo, znova izvaja nadzor.

Voditelji držav G20 v Rimu