Informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke so med najpomembnejšimi dejavniki pri opuščanju pitja alkohola med nosečnostjo. Foto: Pixabay
Informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke so med najpomembnejšimi dejavniki pri opuščanju pitja alkohola med nosečnostjo. Foto: Pixabay

9. september, dan fetalnega alkoholnega sindroma, je mednarodni dan spodbujanja nosečnosti brez alkohola ter osveščanja o posledicah, ki jih lahko povzroči izpostavljenost še nerojenega otroka alkoholu. Odnos bodočih staršev do alkohola in nosečnosti je namreč odraz širšega družbenega odnosa do pitja alkohola, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke so med najpomembnejšimi dejavniki pri opuščanju pitja alkohola v nosečnosti. Poleg poznavanja informacij o tem, da pitje alkohola lahko trajno škodi še nerojenemu otroku, je za opuščanje pitja alkohola v nosečnosti pomemben tudi odnos drugih. "Verjetnost, da bo nosečnica opustila pitje alkohola, je večja, če okolica od nje ne pričakuje, da bo pila alkohol, če je v to ne sili, če njen partner ne pije ali zmanjša pitje alkohola in tudi njo spodbuja k nepitju alkohola ter če podobno storijo njeni bližnji, sodelavci, prijatelji," je pojasnila Maja Roškar z NIJZ-ja.

Tri četrtine nosečnic v Sloveniji ne uživajo alkohola

V raziskavi, v kateri so strokovnjaki ugotavljali razširjenost pitja alkohola med nosečnostjo po svetu in v posameznih državah, so ocenili, da v Sloveniji skoraj tri četrtine nosečnic ne uživajo alkohola. Raziskava je pokazala tudi, da se ženske, ki v nosečnosti ne pijejo alkohola, pogosteje zavedajo škodljivosti alkohola na splošno in vedo, da pitje alkohola lahko pri otroku povzroči trajne in nepopravljive posledice, zdravje svojega otroka pa ocenjujejo kot eno od najpomembnejših vrednot. Med razlogi za prenehanje pitja v obdobju načrtovanja nosečnosti in med nosečnostjo so tudi skrb, da bi s pitjem alkohola otroku lahko povzročile škodo, ter občutki krivde.

Znani dejavnik tveganja za spontane splave, zastoj rasti, nenadno smrt dojenčka

Pitje večjih količin alkohola med nosečnostjo je znani dejavnik tveganja za številne neugodne izide, kot so spontani splavi, mrtvorojenost, zastoj rasti v maternici, nizka porodna teža in nenadna smrt dojenčka. Tveganje za nekatere neugodne izide poveča že izpostavljenost majhnim količinam alkohola. Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, namreč hitro prehaja skozi posteljico do ploda. Raven alkohola v plodovi krvi hitro naraste in je lahko višja kot raven pri materi. Plodova sposobnost razgradnje alkohola je slaba, zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj deluje škodljivo.

Od učnih težav in vedenjskih motenj do motenj osrednjega živčevja

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko pri otroku povzroči vrsto vse življenje trajajočih stanj, znanih kot motnje fetalnega alkoholnega spektra. Med drugim se kažejo kot učne težave, motnje pozornosti, hiperaktivnost ali vedenjske motnje.

Najtežja in najbolj znana posledica izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom je fetalni alkoholni sindrom, ki vključuje kognitivne primanjkljaje, značilne poteze obraza, motnje osrednjega živčevja in rasti. Čeprav so možgani organ, na katerega ima alkohol največji vpliv, lahko nepravilnosti nastanejo tudi na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu in endokrinem sistemu, še opozarjajo na NIJZ-ju.