Škandal, ki je dobil ime po washingtonskem pisarniško-stanovanjsko-hotelskem poslopju Watergate, velja za veliko prelomnico v ameriški politiki in družbi.
Nixonovi "vodovodarji", kot se je imenovala posebna skupina, ki je zanj opravljala nečedne posle, so bili aretirani takoj po vlomu v sedež demokratske stranke. Med njimi so bili trije nekdanji sodelavci Cie po rodu s Kube, še en sodelavec Cie in šef varnosti odbora za Nixonovo ponovno izvolitev, James McCord mlajši.
Predstavniški dom kongresa je kmalu po incidentu sprožil postopek ustavne obtožbe s tremi točkami - oviranje preiskave, zloraba pooblastil in zaničevanje kongresa. A še preden so bile točke potrjene in bi predstavniški dom kongresa ustavno obtožbo lahko posredoval senatu, je Nixon 9. avgusta 1974 odstopil. Njegov naslednik Gerald R. Ford ga je sicer potem pomilostil že septembra istega leta.
Zaupanje Američanov v njihovo vlado je bilo s to afero nepopravljivo omajano. Leta 1958 je namreč vladi zaupalo 73 odstotkov prebivalcev ZDA, konec leta 1974 pa le še 36 odstotkov.
Večina Američanov je šele z afero Watergate dojela, da lahko tudi predsednik laže in krši zakone, čeprav je Nixon v intervjuju z britanskim novinarjem Davidom Frostom po odstopu s položaja zagotovil, da ni nezakonito, če predsednik krši zakon zaradi državnih interesov.
Nekdanji pravnik v Nixonovi Beli hiši, danes 83-letni John Dean, katerega pričanje je bilo ključno za razkritje celostne podobe afere, pa je za CNN dodal, da je Watergate korenito spremenil tudi odnos med novinarji in oblastjo.
V zvezi z afero Watergate je bilo skupno obsojenih 48 oseb. Nixon je za posledicami kapi umrl leta 1994, star 81 let.