"Naloga romanopisca je, da govori resnico," je v enem izmed svojih intervjujev poudarila Annie Ernaux. Foto: EPA
Sorodna novica DSP in PEN predlagala Draga Jančarja za Nobelovo nagrado

Podjetje za stave in igre na srečo Ladbrokes trenutno za "zmago" Annie Ernaux ponuja možnosti 1/8, poroča britanski časopis Guardian. Odločitev Švedske akademije bo znana v četrtek, nagrajencu ali nagrajenki pa bo poleg zlate medalje pripadla tudi nagrada v vrednosti 10 milijonov švedskih kron (to je skoraj milijon evrov). V skladu z oporoko Alfreda Nobela nagrado vsako leto izročijo osebi, ki "je na polju književnosti ustvarila najbolj izjemno delo v idealni smeri".

Nominirance predlagajo literarni strokovnjaki in akademske ustanove z vsega sveta, končnega zmagovalca pa izbere 18 članov odbora Švedske akademije; po razglasitvi nagrade ne razkrijejo, kdo vse je bil v ožjem izboru. Letos sta Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center PEN za nagrado predlagala pisatelja, esejista in dramatika Draga Jančarja.

Nekatera imena, ki jih slišimo vsako leto, in nekatera nova
Annie Ernaux je na stavnicah tik pred kanadsko pesnico Anne Carson, japonskim literarnim zvezdnikom Harukijem Murakamijem, rusko romanopisko Ljudmilo Ulicko, kanadsko pisateljico Margaret Atwood, Maryse Condé z otoka Guadalupe in Kenijcem Ngũgĩjem wa Thiong’om. Vsi našteti imajo pri Ladbrokes možnosti za zmago 10/1. Antigovsko-ameriška pisateljica Jamaica Kincaid prav tako visoko kotira z možnostmi 12/1, norveški pisatelj in dramatik Jon Fosse pa v skupino favoritov stopa z možnostmi 14/1.

72-letnemu Murakamiju nihče ne oporeka izjemne priljubljenosti med bralci in tudi kritiki, nekateri pa pravijo, da je njegova književnost za Nobelovo nagrado malce premalo družbeno angažirana in/ali kompleksna. Tudi njemu samemu pozornost očitno ne prija: leta 2018 se je javno odpovedal nominaciji za alternativno Nobelovo nagrado, češ da bi
72-letnemu Murakamiju nihče ne oporeka izjemne priljubljenosti med bralci in tudi kritiki, nekateri pa pravijo, da je njegova književnost za Nobelovo nagrado malce premalo družbeno angažirana in/ali kompleksna. Tudi njemu samemu pozornost očitno ne prija: leta 2018 se je javno odpovedal nominaciji za alternativno Nobelovo nagrado, češ da bi "se raje osredotočil na pisanje, stran od medijske pozornosti". Foto: AP

Francija še vedno vodi po številu nagrad
Nazadnje je Nobelova nagrada za književnost v Francijo odpotovala leta 2014, ko je bil nagrajen Patrick Modiano. V zgodovini so Francozi najvišje literarno priznanje prejeli že petnajstkrat. Samo 16 Nobelovih nagrad do zdaj je šlo v roke žensk. Najbolj spregledana celina je afriška: Nobelova akademija jo je nagradila samo petkrat (to so bili Wole Soyinka, Naguib Mahfouz, Nadine Gordimer, J. M. Coetzee in Doris Lessing).

Glede evropocentričnosti nagrade je bilo že v preteklosti veliko povedanega. Kritiki opozarjajo, da večina dozdajšnjih nagrajencev prihaja iz Evrope oz. držav, ki so jih Evropejci kolonizirali, v svoji pisavi pa naj bi bili ti nagrajenci zavezani evropski literarni tradiciji.

"Največ ljudi je stavilo na Annie Ernaux in Jona Fosseja, zato smo njune možnosti sorazmerno zmanjšali," je za omenjeni časopis pojasnila predstavnica podjetja Ladbrokes. "Kot vedno ima močno podporo tudi Haruki Murakami, saj oboževalci upajo, da je letos končno njegovo leto."

Lani je Nobelovo nagrado prejela ameriška pesnica Louise Glück. V obrazložitvi je odbor Švedske akademije zapisal, da prejme nagrado "za svoj nezgrešljivi poetični glas, s katerim z ostro lepoto naredi posameznikovo eksistenco univerzalno".

Med imeni favoritov se redno pojavlja Rusinja Ljudmila Ulicka, ki je že dobila cel kup prestižnih literarnih priznanj v domovini in svetu. Foto: EPA
Med imeni favoritov se redno pojavlja Rusinja Ljudmila Ulicka, ki je že dobila cel kup prestižnih literarnih priznanj v domovini in svetu. Foto: EPA

Leta škandalov v Stockholmu
Njena zmaga je bila prva priložnost za slavje po temnem poglavju za akademijo: organizacija je bila leta 2017 na udaru zaradi obtožb spolnega nadlegovanja in finančnih goljufij. Afera se je končala z obsodbo Jean-Clauda Arnaulta, moža ene od članic akademije; sodišče je odločilo, da je kriv posilstva. Tudi njegova žena, Katarina Frostenson, je odstopila, ker se je izkazalo, da je še pred uradno razglasitvijo razkrivala imena nagrajencev.

Leta 2019 je bila kontroverzna tudi izbira nagrajenca: Nobelovo nagrado je dobil avstrijski literat Peter Handke, ki je v preteklosti zanikal srbske vojne zločine na Balkanu.