Ko se je Adam Bohorič rodil, na Slovenskem še niso vodili krstnih matičnih knjig. Takrat se je to sicer počelo le v naših obalnih mestih, drugod pa ne.

Dr. Boris Golec pri spomeniku Adamu Bohoriču v Ljubljani na mestu, kjer je stala šola, v kateri je deloval. Foto: TV SLO, iz oddaje 500 let Adama Bohoriča
Dr. Boris Golec pri spomeniku Adamu Bohoriču v Ljubljani na mestu, kjer je stala šola, v kateri je deloval. Foto: TV SLO, iz oddaje 500 let Adama Bohoriča

Bohorič je eden tistih slovenskih protestantskih piscev, ki o sebi ni povedal nič, v nasprotju s Trubarjem, ki je razkril, da je doma z Rašice in kdo je bil njegov oče. Tudi o Dalmatinu v enem od njegovih pisem izvemo, da je bil doma iz Krškega. Adam Bohorič pa se je skoraj zagotovo rodil v župniji Rajhenburg na Štajerski strani Save. V nekem dokumentu poznejšega datuma lahko preberemo, da je bila družina Bohorič podložna Hansu Ungnadu, ki je imel posesti na obeh straneh Save.

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: 500 let rojstva Adama Bohoriča, izobraževalno-dokumentarni film, 1/4

Bohorič je o sebi pričeval samo, ko se je vpisal na univerzo na Dunaju, in tam je dal svoje podatke. Prvič je omenjen leta 1543 ob vpisu na dunajsko univerzo, in sicer kot Adam Wosoritz ex Gurgfelt, Styrus, torej iz Krškega, Štajerec.

Vendar pa zgodovinsko mesto Krško ni ležalo na Štajerskem. Kako si to razlagamo? Prav gotovo se je Adam Bohorič šolal v Krškem, preden je prišel na univerzo. Tako lahko razložimo to omembo Krškega. Druga možna razlaga pa bi bila tudi ta, da se je Bohoričeva družina preselila iz Rajhenburga, iz štajerske strani na kranjsko stran, v Krško. V tem času je namreč zemljiški gospod Hans Ungnad naseljeval nove podložnike na pod Turki opustošeno ozemlje Krškega polja. Tako so tja prišli tudi predniki Dalmatina.

Najstarejša davčna knjiga mesta Ljubljane. Foto: TV SLO, iz oddaje 500 let Adama Bohoriča
Najstarejša davčna knjiga mesta Ljubljane. Foto: TV SLO, iz oddaje 500 let Adama Bohoriča

Boris Golec pravi, da se mu zdi bolj verjetno, da je v Krško prišel v šolo. "Vemo, da je šola tam obstajala že v 15. stoletju, leta 1534 je bil v nekem urbarju v Krškem tudi omenjen učitelj."
Golec je odkril, da podatek, da naj bi se Bohorič rodil leta 1520, kar je veljalo do zdaj, ne more držati. Ko je leta 1543 prišel na univerzo na Dunaj, bi imel v tem primeru že 23 let, kar bi bilo za začetek študija zelo pozno. Običajno so se na univerze takrat vpisovali študentje, stari sedemnajst oziroma osemnajst let. Primož Trubar, ki je bil kmečkega rodu, pa se je na dunajsko univerzo vpisal bolj pozno, in sicer kot dvajsetletni mladenič.

Skrivnostne so bile tudi okoliščine njegove smrti
Boris Golec dodaja, da tako lahko sklepamo, da Bohorič verjetno ni bil med najmlajšimi študenti, zagotovo pa še ni imel 23 let. Zato postavlja letnico njegovega rojstva nekje v leto 1524.

Skrivnostne pa so bile tudi okoliščine njegove smrti, in sicer kdaj in kje naj bi umrl. Golec je v Zgodovinskem arhivu Ljubljana našel nove dokaze, da sta letnica in kraj smrti drugačna, kot je veljalo do zdaj. V Bohoričevem življenjepisu smo namreč brali, da je umrl leta 1598, in sicer v izgnanstvu, nekje na Nemškem.

"Literarna zgodovina je iz Bohoriča neupravičeno naredila za Trubarjem največjega izgnanca, mučenca. Oprla se je na poročilo vicedomskega upravitelja v Ljubljani kanonika Paula Hočevarja, z datumom 20. november 1598, ki nadvojvodi Ferdinandu poroča o izvrševanju ukaza o pregonu protestantskih predikantov in učiteljev," razmišlja Golec.

Stritarjeva ulica v Ljubljani, kjer je stala Bohorićeva hiša, kjer je tudi umrl. Foto: TV SLO, iz oddaje 500 let Adama Bohoriča
Stritarjeva ulica v Ljubljani, kjer je stala Bohorićeva hiša, kjer je tudi umrl. Foto: TV SLO, iz oddaje 500 let Adama Bohoriča

V njem pravi, da so se protestantski učitelji v glavnem že lotili meščanskih poslov in opustili poučevanje, razen stari Bohorič, ki pa je zagrizen krivoverec. Po tem datumu naj bi odšel, se izselil na Nemško oziroma neznano kam.

"A za to nimamo nobenih dokazov. Nobenega ukaza ni bilo, da bi moral zapustiti dom. Zakaj bi se mož pri petinsedemdesetih letih odpravil kamor koli in tukaj pustil družino in hišo. Praktično nemogoče," je prepričan Golec.

Kdaj je torej Adam Bohorič res umrl?
Ključni dokaz, da ni odšel, je najstarejša davčna knjiga mesta Ljubljane, ki jo hranijo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana za obdobje od 1600 do 1603. Za leto 1601 najdemo 20. marca 1601 vpis, da je med plačniki davka tudi Adam Bohorič, ki je plačal dva goldinarja. Leto in pol pozneje, 27. avgusta 1602, pa beremo, da so davek plačali njegovi dediči. Kdaj je torej Adam Bohorič res umrl?

"V tem času, nekje med pomladjo 1601 in poletjem 1602. Prav gotovo je umrl v svoji hiši na Špitalski, danes Stritarjevi ulici v Ljubljani in prav gotovo je bil pokopan kot njegovih pet otrok na protestantskem pokopališču pri Sv. Petru," še zaključi sogovornik.


Tatjana Markošek je urednica in scenaristka na Televiziji Slovenija.