Celjska vladavina lahko traja

Celjani so se izognili drami in v derbiju zadnjih prvakov potrdili premoč v tej sezoni, ki ima tudi obrise daljše vladavine v slovenskem klubskem nogometu. Ali jim lahko sledijo v Ljubljani in Mariboru? To je že konec aprila glavno vprašanje za selektorje v Stožicah in Ljudskem vrtu, ki bodo, preden bodo potegnili črto čez sezono brez lovorike, bili interno bitko za drugo mesto.

V bitki za obstanek pa je Aluminij v zadnji tekmi 33. kroga 1. SNL v Murski Soboti izgubil z Muro z 1:3 (Tin Martić 76.; Almin Kurtović 17., Amadej Maroša 84., Niko Kasalo 90.+3.). V sodniškem dodatku drugega polčasa so si gostje prislužili dva rdeča kartona, in sicer Martić in Sandro Jovanović.

Spomladanski vrstni red je naslednji: Maribor 32, Celje 28, Olimpija 26. Lahko se malenkostno še spremeni že ta konec tedna, ko prvaki gostujejo v Ljudskem vrtu, toda ligaški maraton je zmagovalca dobil že na dobri polovici tekme. Bila so obdobja, ko je zadišalo po tem, da bi Celjani lahko že ob koncu jeseni dobljeno šampionsko bitko spremenili v infarktni zaključek, toda njihova prednost na igrišču je bila neulovljiva. Lahko se poveča in se približa rekordni prednosti, ki jo držijo vijolični iz sezone 2011/12, in znaša 20 točk.

Tudi vsi drugi rekordi so praktično neulovljivi, po točkah (85, 36 tekem Maribor), po številu doseženih golov (95, 30, Olimpija) ali razliki v golih (+75, 30, Olimpija). Neupoštevajoč prve sezone v samostojni Sloveniji in tekmovanja z 21 klubi.

Predsednik tudi povezovalec

Drugi celjski naslov in prvi po »covidnem« je imel za seboj trdne temelje, ki jih je počasi, toda vztrajno tlakoval kapital vlagateljev in trezne glave rusko-ukrajinskih ustvarjalcev šampionskega mozaika, med njimi ključnega povezovalca in predsednika Valerija Kolotila. Njegova slovenska pot, ki je ni na stranpota preusmeril niti umirjeni trener Damir Krznar, je bila zelo sporočilna.

Trud in vložek je poplačan, a predsednik Celja Valerij Kolotilo želi tudi vidnejši dosežek v Evropi. FOTO: NK Celje

Celjani so šampionsko ogrodje sestavili v Sloveniji in s slovenskimi igralci. Veliko med njimi je že imelo izkušnje prvakov, kar je pomenilo, da so imeli tudi značaj in predselekcijo v najboljšem trenerju v Sloveniji Anteju Šimundži. Čeprav je na koncu od šampionskih Sobočanov debelo prednjačil le Žan Karničnik, ki si je brez resnejših tekmecev zaslužil naziv najboljšega igralca sezone, so tudi drugi »Prekmurci« Luka Bobičanec, Nino Kouter in Matko Obradović zelo vplivali na »linijo«, ki je delovala in prinesla končni uspeh. Pod katerega so se z debelimi črkami podpisali po prvoligaški kilometrini izkušeni igralci, po letih pa šele na začetku resnejših karier še prvi strelec Aljoša Matko (24), Tamar Svetlin (22), David Zec (24), Mark Zabukovnik (23).

Celjska premoč je najbolj utrdila finančna trdnost, s katero je Kolotilo lahko sestavil slovensko ogrodje z zelo solidnimi tujci. Prav v tujcih in v okolju, kjer se šele ustvarjajo nogometni navijači, imajo Celjani še rezerve, toda bianco menica, ki narekuje ambicije, in te se ne ustavljajo le v SNL, jih postavlja v vodilno vlogo tudi za naslednjo sezono. Celjani so denarno letvico dvignili na najmanj sedem milijonov evrov.

Pri Olimpiji je vlagatelj Adam Delius zelo previden in je vse prej kot Božiček, ki lahko seže v žep, ne da bi prej po nemško sestavil računico in potegnil zgornjo mejo. Medtem so se pri Mariboru že soočili z realnostjo, da brez denarne injekcije »zunanjega partnerja« in le s čarobno paličico trenerja ne bodo zmogli konkurirati tekmecema. Četrti? Ni ga več, in je bližje zadnjemu, kot tretjemu. Tudi to je v finišu sezone razkrilo prvenstvo, ki je na zunaj ponujalo veliko bolj izenačeno tekmovanje.