Kartel Opec+ je v nedeljo napovedal usklajeno zmanjšanje črpanje nafte od maja do konca leta za 1,16 milijona 159-litrskih sodov dnevno, potem ko so se že oktobra odločili za znižanje za dveh milijonov sodov, Rusija pa bo prav tako do konca leta ostala zvesta zavezi pol milijona sodov nižjemu dnevnemu "outputu". Cene nafte so v ponedeljek z okrog petodstotnim skokom doživele največjo rast v skoraj letu dni. Če je bila po marčevskem padcu banke Sillicon Valley cena ameriške lahke nafte 67 dolarjev, je zdaj treba za 159-litrski sod WTI-ja plačati več kot 80 dolarjev, medtem ko se z brentom trguje pri 85 dolarjih. To bo povzročilo dodatne inflacijske pritiske in še dodaten izziv za centralne banke, ki so jim šle vse nižje cene nafte zelo na roko, a bodo morale po tem zasuku očitno prisiljene podaljšati cikel zaostrovanja denarne politike.

Naftne delnice v teden z visoko rastjo
Delnice naftnih velikanov, kot so Shell, BP in TotalEnergies, so teden začele z več kot štiriodstotno rastjo in doživele delček tistega, kar jih je krasilo celotno lansko leto, ko so bile delnice naftnega sektorja (ob močno višjih cenah energentov) pravzaprav edine, ki so pridobivale, in to močno, vključno z dividendami povprečno kar za 67 odstotkov. Exxonove delnice so bile rekorderke z 80-odstotno rastjo in nekateri analitiki so že začeli zatrjevati, da naftne delnice ne moremo več šteti pod "value" delnice (praviloma podcenjene delnice iz zrelih panog, ki izplačujejo visoke dividende), ampak pod "growth" delnice, potem ko so v indeks "S & P 500 Pure Growth" vključili Exxon Mobil in Chevron. Letos je sicer rast delnic naftnih podjetij zmerna, BP-jeve so za 13 odstotkov v plusu, Exxonove in Shellove pa za približno pet odstotkov.

Lehmann se je opravičil vsem prizadetim
Trgi so se sicer že precej pomirili po marčevskih pretresih, zlomih dveh ameriških bank in paničnem reševanju Credit Suisse, kjer so imeli včeraj redno letno skupščino, na kateri se je predsednik uprave Axel Lehmann opravičil za vse, kar se je zgodilo. "Razumem jezo in šok vseh prizadetih zaradi dogodkov, ki so pripeljali do UBS-ovega prevzema. Opravičujem se, ker nismo mogli zajeziti izgube zaupanja, ki se je kopičila v preteklih letih, in ker sem vas razočaral." Oglasil se je tudi Jamie Dimon, prvi mož banke JPMorgan Chase, ki je v rednem letnem pismu delničarjem zapisal, da bančna kriza še ni končana in se bo čutila še nekaj let, kriza pa je neprijetna tudi za največje banke. A na drugi strani ne gre prezreti, da je prav banka JPMorgan, ki je gotovo prevelika, da bi jo pustili propasti, po težavah srednje velikih bank doživela velik priliv depozitov.

Bullard: Še bo treba višati obresti
V petek bodo znani sveži podatki o ameriški brezposelnosti, včeraj pa je bilo objavljeno, da se je število razpoložljivih delovnih mest v ZDA februarja znižalo na 9,93 milijona, kar je najmanj po maju 2021. Za Fed je pravzaprav to dobra novica, saj želi z višanjem obrestnih mer ohladiti trg dela. Predsednik Fedove podružnice v St. Louisu James Bullard je poudaril, da je ameriško gospodarstvo še vedno močno, zato bo treba še višati obrestne mere. Zanimivo, da obvezniški trgi ne delijo tega mnenja – donosnost šestmesečne zakladne menice je zdrsnila najnižje po novembru. Pri JPMorganu menijo, da je padec donosnosti vladnih obveznic znak, da se je verjetnost za recesijo povečala, to pa bi od vlagateljev zahtevalo premik v bolj defenzivne sektorje, ki jih nižja gospodarska rast ne prizadene tako močno.

Zlato nad 2000, evro tik pod 1,10 dolarja
Veliki premiki so bili včeraj na trgu plemenitih kovin. Cene zlata so se tokrat pogumno pognale prek psihološke meje 2000 dolarjev za unčo (rekord pri slabih 2080 dolarjih je na dosegu roke), srebro pa se je dotaknilo 25 dolarjev, kar pomeni štiriodstotno enodnevno rast in hkrati najvišjo doseženo vrednost v letu dni. Tehnična analiza kaže, da je odprta pot za nadaljnjo rast. Evro se še naprej krepi in je pri 1,095 blizu najvišje vrednosti v letu dni. Zadnji podatki s trga dela kažejo, da plače v območju evra prvič v zadnjem desetletju naraščajo hitreje kot v ZDA in vse bolj je jasno, da bodo v ZDA prej začeli spuščati obrestne mere kot v Evropi. Končujemo s kriptovalutami: bitcoin se že nekaj časa vrti okrog 28 tisoč dolarjev, je pa na začetku tedna izstopal dogecoin in doživel 30-odstotno rast, potem ko se je Elon Musk odločil, da pri Twitterju modro ptico zamenja za psa pasme Shiba Inu, ki je upodobljen pri dogecoinu.