Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Vsako leto na svetu zaradi samomora umre okoli 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi samomor, pojasnjujejo na NIJZ-ju. Leta 2020 je za posledicami samomora v Sloveniji umrlo 369 oseb, od tega 295 moških in 74 žensk. Leta 2019 je za posledicami samomora umrlo 394 ljudi.

Psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Saška Roškar je za Radio Slovenija pojasnila, da so podoben trend upadanja števila samomorov opazile tudi druge države po svetu: "Mogoče je to, da smo bili skupaj v tem, kar nas je ogrožalo od zunaj, povečalo občutek pripadnosti in povezanosti. To je fenomen, ki so ga razlagali sociologi v preteklosti."

Podatki vlivajo optimizem za nadaljnje preventivno delo, še pravi Roškarjeva, a kot poudarja, epidemije še ni konec, strokovnjaki ostajajo previdni: "Mnogokrat se ti učinki kažejo z zakasnitvijo. Zato moramo ostati budni in stanje spremljati."

Svetovni dan preprečevanja samomorov: vprašati za pomoč je znak moči!

Ustvarjajmo upanje z dejanji

Na Inštitutu Andrej Marušič opozarjajo, da je med mladimi še vedno visok delež tistih, ki so lani pomislili na samomor. Tudi k njim je usmerjen današnji svetovni dan preprečevanja samomorov, ki poteka pod geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji.

"Ukrepi in prizadevanja gredo naprej v to smer. Na eni strani moramo krepiti vire pomoči in delati na tem, da ljudje sprejmemo dejstvo, da je poiskati pomoč pravzaprav znak moči. Lahko pomagamo, če ne drugače, da izkažemo zanimanje za počutje osebe v stiski," je še povedala Roškar.

"V znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor prizadel, smo v Sloveniji že tretje leto zapored med različne javnosti in akterje razdelili rumeno-oranžno pentljo, ki je mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem, in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili," pa navajajo na NIJZ-ju. V ta namen bo danes z rumeno-oranžnimi barvami osvetljen tudi Ljubljanski grad.

Da bi zmanjšali stigmatizacijo duševnih težav v družbi, tudi letos poteka kolesarska akcija "Prekolesarimo svet". Trajala bo do 10 oktobra.

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik, opominjajo na NIJZ-ju. Če je stiska huda ali osebni zdravnik ni dosegljiv, pa svetujejo, naj se oseba v stiski obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za zunajbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani. Podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo podporo nudijo tudi svetovalnica Klic v duševni stiski (01 520 99 00), zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123), društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilje (080 11 55) in TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111).