Ta konec tedna je na sporedu dirka za VN Ciudada de Mexica. Dirkališče bratov Rodriguez so pred vrnitvijo v Mehiko leta 2015 nekoliko spremenili, najbolj očitna je sprememba v zadnjem sektorju proge, kjer so spremenili zloglasni zavoj Peraltada s šikano, ki je speljana skozi stadionski del. Zadnji zavoj spremenjene proge so poimenovali po Nigelu Mansllu, ki je v Peraltadi leta 1990 poskrbel za enega najbolj prepoznavnih trenutkov v zgodovini mehiških dirk.
Ta konec tedna je na sporedu dirka za VN Ciudada de Mexica. Dirkališče bratov Rodriguez so pred vrnitvijo v Mehiko leta 2015 nekoliko spremenili, najbolj očitna je sprememba v zadnjem sektorju proge, kjer so spremenili zloglasni zavoj Peraltada s šikano, ki je speljana skozi stadionski del. Zadnji zavoj spremenjene proge so poimenovali po Nigelu Mansllu, ki je v Peraltadi leta 1990 poskrbel za enega najbolj prepoznavnih trenutkov v zgodovini mehiških dirk. "Ko sem izvedel, da bodo zadnji zavoj poimenovali po meni, sem bil seveda navdušen in počaščen. Na Mehiko me vežejo lepi spomini. Tukajšnji ljudje, energija in proga so mi predstavljali vrhunec vsake sezone," je priznal Mansell. Foto: EPA
Profil proge v Ciudadu de Mexicu. Foto: Reuters
Profil proge v Ciudadu de Mexicu. Foto: Reuters

Dirka za VN Ciudada de Mexica v mehiški prestolnici ima bogato zgodovino. Prvič so jo organizirali že leta 1962, a tedaj še ni štela za svetovno prvenstvo v formuli ena. Dirkališče v Ciudadu de Mexicu so zgradili po zaslugi vzhajajoče domače motošportne zvezde Ricarda Rodrigueza, ki je tisto sezono zablestel v kraljici motošporta s 4. mestom v Spa-Francorchampsu in 6. mestom v templju hitrosti v Monzi.

A zgodilo se je nepojmljivo: po koncu sezone, ki jo je sklenil na 13. mestu, se je 1. novembra udeležil dirkaškega konca tedna na domači grudi in se ubil na neuradnem prostem treningu. V zloglasnem zavoju Peraltada je zaradi okvare vzmetenja zletel s steze in trčil v zaščitno ogrado. Umrl je na licu mesta, star je bil 20 let, za njim je žalovala vsa država.

Toda kmalu zatem je Mehika dobila novega junaka – Ricardovega brata Pedra Rodrigueza, ki se je kraljici motošporta prvič predstavil na dirki za VN ZDA v Watkins Glenu leta 1963. Rodriguez je imel precej daljšo kariero v formuli ena, začel je 55 dirk, sedemkrat se je uvrstil na oder za zmagovalce, dvakrat je tudi zmagal (VN Južne Afrike 1967 in VN Belgije 1970). A tudi njemu usoda ni prizanesla, 11. julija 1971 se je ubil na dirki razreda Interserie na Norisringu v Nürnbergu. Star je bil 31 let.

Stadionski del dirkališča bratov Rodriguez v Ciudadu de Mexicu. Ta del proge je doživel največ sprememb. Tu je pred leti potekal zloglasni, kultni zavoj Peraltada, ki so ga iz varnostnih razlogov spremenili in izdatno upočasnili. Foto: AP
Stadionski del dirkališča bratov Rodriguez v Ciudadu de Mexicu. Ta del proge je doživel največ sprememb. Tu je pred leti potekal zloglasni, kultni zavoj Peraltada, ki so ga iz varnostnih razlogov spremenili in izdatno upočasnili. Foto: AP

Od leta 1986 na dirkališču bratov Rodriguez
V njuno čast so dirkališče v Ciudadu de Mexicu iz Magdalene Mixhuce preimenovali Autodromo Hermanos Rodriguez oziroma dirkališče bratov Rodriguez. Na njem so do danes izpeljali 21 dirk za VN Mehike, med letoma 1964 in 1970 je bila mehiška preizkušnja na precej zahtevni progi vselej sklepna dirka sezone. Dirka, na kateri so imeli med drugim velikokrat težave tudi s prekomernim številom navijačev ob progi. Dirko leta 1970 si je ogledalo 200 tisoč motošportnih navdušencev, ki so večkrat med dirko vdrli na stezo. Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) posledično mehiške dirke ni uvrstila na koledar za naslednjo sezono, Mehika pa je izgubila dirko elitnega motošportnega razreda vse do leta 1986. Tedaj so dirkalniki formule ena znova zahrumeli v mehiški prestolnici, dirke so organizirali vse do leta 1992, nato je znova sledil daljši premor do leta 2015, ko se je karavana formule ena vrnila na nekoliko prenovljeno dirkališče.

Britanski as Jim Clark je dvakrat dobil dirko formule ena za VN Mehike, vključno s krstno preizkušnjo leta 1963. Takole je ciljno črto leta 1967 prečkal s svojim lotusom. Foto: AP
Britanski as Jim Clark je dvakrat dobil dirko formule ena za VN Mehike, vključno s krstno preizkušnjo leta 1963. Takole je ciljno črto leta 1967 prečkal s svojim lotusom. Foto: AP

Clark razred zase na krstni dirki
Prvo dirko za VN Mehike, ki je štela za svetovno prvenstvo v formuli ena, so izpeljali 27. oktobra 1963. Šlo je za predzadnjo dirko sezone, na kateri je v polnem sijaju zablestel britanski as Jim Clark. Ta je z lotusom že v kvalifikacijah zanesljivo opravil s tekmeci, najbližjega zasledovalca, rojaka Johna Surteesa v ferrariju, je ugnal za neverjetnih 1,7 sekunde. Na dirki je bil še prepričljivejši, le drugouvrščenega Jacka Brabhama (Brabham) in tretjeuvrščenega Richieja Gintherja (BRM) ni prehitel za krog (dirkača sta zaostala za več kot minuto in 40 sekund). Vodil je ob koncu vsakega kroga, ob šesti zmagi v karieri je odpeljal še najhitrejši krog, s čimer je dosegel četrti 'grand chelem' oziroma grand slam v karieri. Tudi sicer je bila mehiška dirka zanj ena najuspešnejših v karieri, v Ciudadu de Mexicu je petkrat osvojil 'pole', trikrat je zmagal in štirikrat je tudi odpeljal najhitrejši krog.

Horde navijačev ogrožale varnost dirkačev
V Mehiki so imeli organizatorji dirke vselej velike težave z navijači oziroma prekomernim številom le-teh. Nedeljske dirke si je v živo redno ogledalo več kot 200 tisoč motošportnih navdušencev, dirko leta 1970 celo več kot 220 tisoč. Nagnetli so se ob stezo, sedeli so celo na robnikih, nemalokrat so po stezi celo tekli in tako ogrožali sebe in predvsem dirkače, ki so drveli mimo z vratolomno hitrostjo. Mednarodna avtomobilistična zveza je imela po dirki leta 1970 vsega dovolj. Ker organizator ni bil zmožen nadzirati navijačev ob progi, dirke za VN Mehike ni uvrstila na koledar za naslednjo sezono. Mehiška dirka se je nato od formule ena poslovila za 16 let. Na omenjeni preizkušnji leta 1970 je sicer dvojno zmago dosegel Ferrari, zmagal je Jacky Ickx pred Clayjem Regazzonijem. Tretji je bil Denny Hulme v mclarnu. To je bil sicer zadnji dirkaški konec tedna, ki se ga je kot dirkač udeležil trikratni svetovni prvak Brabham.

Gerhard Berger je svojo prvo zmago v formuli ena dosegel prav v mehiški prestolnici. Ključ do zmage so predstavljale gume – zaradi manjše obrabe Pirellijevih gum je dirko lahko odpeljal brez postanka. To je bila sicer tudi prva zmaga v zgodovini za Benetton, ki je z Michaelom Schumacherjem osvojil naslov konstruktorskega prvaka leta 1995 (fotografija je iz sezone 1996). Foto: AP
Gerhard Berger je svojo prvo zmago v formuli ena dosegel prav v mehiški prestolnici. Ključ do zmage so predstavljale gume – zaradi manjše obrabe Pirellijevih gum je dirko lahko odpeljal brez postanka. To je bila sicer tudi prva zmaga v zgodovini za Benetton, ki je z Michaelom Schumacherjem osvojil naslov konstruktorskega prvaka leta 1995 (fotografija je iz sezone 1996). Foto: AP

Ob vrnitvi v Mehiko Berger doživi prvenec
Po 16 letih premora se je dirkanje v mehiško prestolnico vrnilo leta 1986. Dirka je v zelo lepem spominu ostala Gerhardu Bergerju, ki je 12. oktobra 1986 z benettonom dosegel svojo prvo zmago v kraljici motošporta. 'Pole' si je v sobotnih kvalifikacijah z lotusom sicer priboril Ayrton Senna, a na nedeljski dirki so bile odločilne predvsem gume. Dirkači, ki so dirkali z gumami Good Year, so imeli na stezi precej več težav, kot tisti, ki so imeli na dirkalnikih pritrjene gume proizvajalca Pirelli. Med njimi je bil tudi Berger, ki je mehiško dirko odpeljal celo brez opravljenega postanka in je ciljno črto prečkal dobrih 25 sekund pred Alainom Prostom (McLaren) in Senno. Tudi za moštvo Benetton je bila to prva zmaga med motošportno elito.

Mansllova hrabrost v Peraltadi
Zavoj Peraltada je v svetu formule ena predstavljal strah in trepet. Šlo je za nagnjen dolg zavoj, podoben Parabolici v Monzi, ki pa je bil zaradi neravne podlage tudi sila nepredvidljiv. Pogumnejši dirkači so v njem praviloma pridobivali časovno prednost v primerjavi s previdnejšimi tekmeci. Eden izmed njih je bil Nigel Mansell, ki je v zaključku dirke leta 1990 prav v Peraltadi napadel in hrabro prehitel drugouvrščenega Bergerja, ki je tedaj že dirkal za McLaren. Britanec je dirko končal na drugem mestu, skupaj z zmagovalcem Prostom sta Ferrariju prinesla dvojno slavje. Večji del dirke je sicer vodil Senna, ki pa je v 60. krogu moral priznati premoč večnemu tekmecu Prostu. Nato mu je razneslo še gumo, tako da je dirko sklenil v 63. od 69 krogov. Ker je odpeljal 90 odstotkov dirke, je bil na koncu uvrščen na 20. mesto, kar je njegova najslabša uvrstitev v karieri.

Ayrton Senna je leta 1991 v zloglasnem zavoju Peraltada zletel v zaščitno ogrado, a jo je kljub grdi nesreči (njegov mclaren je prevrnilo) k sreči odnesel brez hujših poškodb. Foto: AP
Ayrton Senna je leta 1991 v zloglasnem zavoju Peraltada zletel v zaščitno ogrado, a jo je kljub grdi nesreči (njegov mclaren je prevrnilo) k sreči odnesel brez hujših poškodb. Foto: AP
Po dolgih letih se je dirka za VN Mehike na koledar formule ena vrnila leta 2015. 17. mehiško preizkušnjo v zgodovini je dobil Nico Rosberg, kar je bil manjši balzam na rane, potem ko si je drugouvrščeni moštveni tekmec Lewis Hamilton že na prejšnji dirki v Austinu zagotovil naslov svetovnega prvaka. Tretji je bil Valtteri Bottas z williamsom. Oba ferrarija, Sebastian Vettel in Kimi Räikkönen, sta odstopila. Nazadnje sta oba ferrarija na dirki elitnega motošportnega razreda odstopila leta 2006 (VN Avstralije). Foto: EPA
Po dolgih letih se je dirka za VN Mehike na koledar formule ena vrnila leta 2015. 17. mehiško preizkušnjo v zgodovini je dobil Nico Rosberg, kar je bil manjši balzam na rane, potem ko si je drugouvrščeni moštveni tekmec Lewis Hamilton že na prejšnji dirki v Austinu zagotovil naslov svetovnega prvaka. Tretji je bil Valtteri Bottas z williamsom. Oba ferrarija, Sebastian Vettel in Kimi Räikkönen, sta odstopila. Nazadnje sta oba ferrarija na dirki elitnega motošportnega razreda odstopila leta 2006 (VN Avstralije). Foto: EPA

Senna ob visoki hitrosti zgrmel v zaščitno ogrado
Brazilec tudi leto dni pozneje v Mehiki ni bil pretirano uspešen – vsaj za njegove standarde. Tik pred mehiškim dirkaškim koncem tedna se je poškodoval na vodnih saneh, tako da je v Ciudad de Mexico prispel s šivi na glavi, nato je precenil sposobnosti svojega dirkalnika med kvalifikacijami in v Peraltadi izgubil nadzor. S previsoko hitrostjo je zapeljal v zavoj, zletel je s steze, trčil v zaščitno ogrado in končal v peščenem izletnem območju prevrnjen na glavo. K sreči jo je odnesel brez hujših poškodb, nedeljsko dirko je kljub vsemu sklenil na tretjem mestu za obema williamsoma, Riccardom Patresejem in Mansllom. Bil je edini, ki ga dirkača nista ugnala za krog.

Smog razblinil upe po nadaljevanju
Dober mesec dni pred dirko leta 1992 so mestne oblasti v Ciudadu de Mexicu zaradi nevarno visoke stopnje onesnaženosti zraka razglasile izredne razmere. To je pomenilo, da je bila med drugim uporaba težke motorizirane opreme precej omejena, posledično tudi določenih odsekov proge na dirkališču, ki so bili najbolj poškodovani oziroma neravni, niso popravili. Vse skupaj je bilo za formulo ena, ki je branila svoj prestižni ugled v svetu (moto)športa, preveč. FIA se je odločila, da bo po letu 1992 dirko črtala s koledarja. Dobil jo je sicer Mansell pred Patresejem (oba Williams) in Michaelom Schumacherjem (Benetton).

Vrnitev leta 2015, tokrat z nekaj spremembami
23 let je minilo, da so dirkalniki formule ena v mehiški prestolnici znova hrumeli. Zgodilo se je leta 2015, ko se je karavana spet vrnila na dirkališče bratov Rodriguez, ki pa je bilo za potrebe (varnosti) v formuli ena nekoliko spremenjeno. Največjo spremembo so opravili v zaključku kroga, kjer so zloglasni Peraltadi pomahali v slovo. Dolg desni zavoj so spremenili v šikano, umeščeno v stadionski del dirkališča. Dirko je dobil Nico Rosberg pred Lewisom Hamiltonom (oba Mercedes) in Valtterijem Bottasom (Williams). Od trenutne dirkaške zasedbe sta v Mehiki najuspešnejša Hamilton in Max Verstappen, oba sta slavila po dvakrat. Britanec v letih 2016 in 2019, Nizozemec med letoma 2017 in 2018.

Celovita prenova pred dirko leta 2015

Dirkališče v Ciudadu de Mexicu so zgradili leta 1962. Pred sezono 2015 je dirkališče doživelo celovito prenovo pod budnim očesom nemškega arhitekta Hermanna Tilkeja. Štartno-ciljno ravnino so nekoliko podaljšali, del med 7. in 13. zavojem je bil rahlo spremenjen, največjo spremembo pa je doživel zavoj Peraltada, ki je popolnoma spremenjen, dirkači ga zdaj zaradi šikane prevozijo le slabo polovico. Krog, ki je sestavljen iz 17 zavojev, je dolg 4,304 km. V štartno-ciljni ravnini dirkači krepko presežejo hitrost 360 km/h, pred prvim zavojem jo morajo ob silah v višini 4G zmanjšati na približno 100 km/h. Najhitrejši krog je leta 2018 z mercedesom odpeljal Bottas (1:18,741). Dirkališče je sicer na najvišji nadmorski legi v formuli ena, stoji na 2240 metrih nadmorske višine. Naslednje najvišje je v Sao Paulu (765 m nadmorske višine).

V Austinu je Verstappen dobil boj s Hamiltonom. Kako bo tokrat? Stavnice so na strani Nizozemca. Foto: EPA
V Austinu je Verstappen dobil boj s Hamiltonom. Kako bo tokrat? Stavnice so na strani Nizozemca. Foto: EPA

Verstappen, Hamilton v lov na rekordno zmago
Pred nami je še pet dirk do konca sezone, na katerih se obeta srdit boj za naslov svetovnega prvaka. Oba glavna kandidata – Verstappen in Hamilton – sta v dobrem položaju. Nizozemec ima v skupnem seštevku 12 točk naskoka, kar vsekakor ni veliko. Oba si od mehiškega dirkaškega konca tedna obetata veliko, saj sta slast zmage v Ciudadu de Mexicu okusila po dvakrat. Verstappen v sezonah 2017 in 2018, Hamilton v letih 2016 in 2019. Z morebitno zmago bi kdor koli izmed njiju postal najuspešnejši dirkač v zgodovini mehiških dirk formule ena. Trikrat je sicer slavil Clark (1962, 1963 in 1967), a dirka leta 1962 ni štela za svetovno prvenstvo v kraljici motošporta.

Dirkač Ferrarija Charles Leclerc je dobil zadnje kvalifikacije v Mehiki. Če mu uspe v soboto doseči 'pole', bo postal prvi dirkač po Ayrtonu Senni (1988 in 1989), ki bi si najboljši štartni položaj na mehiški dirki zagotovil dvakrat zapored. Foto: EPA
Dirkač Ferrarija Charles Leclerc je dobil zadnje kvalifikacije v Mehiki. Če mu uspe v soboto doseči 'pole', bo postal prvi dirkač po Ayrtonu Senni (1988 in 1989), ki bi si najboljši štartni položaj na mehiški dirki zagotovil dvakrat zapored. Foto: EPA

Stavnice na strani Nizozemca
Stavnice favorizirajo Verstappna, ki je v zadnjih dneh večkrat presenetil z izjavami o boju za naslov prvaka. Poudaril je, da se mu ne bo sesul svet, če izgubi letošnji boj s Hamiltonom, kar so številni videli kot pripravo terena ob morebitnem neuspehu. Vseeno upa, da bo mehiško prestolnico zapustil s še višjo prednostjo pred Hamiltonom. Na stavnicah ima količnik 1,66, Hamilton 3,00. Za oder za zmagovalce dobro kaže predvsem Verstappnovemu moštvenemu kolegu Sergiu Perezu (količnik 13), Valtteri Bottas ima količnik 17. Sledijo Charles Leclerc (26), Lando Norris (41), Carlos Sainz (67) in Pierre Gasly (101).

Dirka v nedeljo ob 20.00
Mehiški dirkaški konec tedna se bo tradicionalno začel s prvim prostim treningom v petek ob 18.30. Drugi prosti trening se bo začel ob 22. uri. V soboto je ob 18.00 na sporedu tretji prosti trening, ob 21. uri kvalifikacije. Dirka za VN Ciudada de Mexica se bo začela v nedeljo ob 20.00.


Zmagovalci vseh dirk za VN Mehike:

LetoDirkačMoštvoPrizorišče
2019Lewis HamiltonMercedesCiudad de Mexico
2018Max VerstappenRed Bull
2017Max VerstappenRed Bull
2016Lewis HamiltonMercedes
2015Nico RosbergMercedes
1992Nigel MansellWilliams
1991Riccardo PatreseWilliams
1990Alain ProstFerrari
1989Ayrton SennaMcLaren
1988Alain ProstMcLaren
1987Nigel MansellWilliams
1986Gerhard BergerBenetton
1970Jacky IckxFerrari
1969Denny HulmeMcLaren
1968Graham HillLotus
1967Jim ClarkLotus
1966John SurteesCooper
1965Richie GintherHonda
1964Dan GurneyBrabham
1963Jim ClarkLotus