Pregled - svet, 17. 1. (sreda)

DAVOS/JERUZALEM - Izrael bi moral okrepiti odnos s palestinsko upravo in ji pomagati, saj bi bila v nasprotnem primeru ogrožena njegova dolgoročna varnost, je na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Dodal je, da bi se moralo vse davke Palestincev, ki jih pobere Izrael, prenesti na palestinsko upravo. Generalni sekretar ZN Antonio Guterre pa je na forumu opozoril, da bi popolna konfrontacija na izraelsko-libanonski meji pomenila katastrofo. Ob tem je ponovno pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in na drugih konfliktnih območjih. Medtem je ob obisku Jeruzalema vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini opozoril, da številni prebivalci Gaze ne vidijo več prihodnosti v tej enklavi, saj jih na stotine tisoče živi v provizoričnih šotorih na ulici.

DOHA/GAZA - Izrael in Hamas sta v torek ob posredovanju Katarja in Francije sprejela dogovor, ki predvideva krepitev dostav humanitarne pomoči v Gazo. Izrael je na to pristal v zameno za zagotovitev, da bodo talci v Hamasovem ujetništvu prejeli zdravila. Izraelske sile zatem ponoči nadaljevale s smrtonosnim obstreljevanjem Gaze, izvedle pa so tudi več operacij na zasedenem Zahodnem bregu. Tam so po lastnih navedbah z dronom ubile tri organizatorje več napadov na civiliste in vojake, še štirje Palestinci pa so bili ubiti v begunskem taborišču Tulkarem. V Gazi je medtem doslej umrlo že skoraj 24.500 Palestincev.

ISLAMABAD - Pakistan je potrdil, da je Iran na njegovem ozemlju v torek zvečer izvedel zračni napad, v katerem sta bila ubita dva otroka. Islamabad je napad obsodil kot popolnoma nesprejemljiv in poudaril, da ga Pakistan ni izzval. Pakistan je po napadu tudi poklical na pogovor najvišjega iranskega diplomatskega predstavnika v Islamabadu zaradi kršitve pakistanskega zračnega prostora. Iran, ki je v torek izvedel napade tudi na t.i. protiiranske teroristične skupine v Iraku in Siriji, je pojasnil, da so njegove sile v Pakistanu napadle iransko teroristično skupino Džajš al Adl. Poudaril je, da je bil napad odgovor na nedavne smrtonosne napade te skupine v Iranu.

WASHINGTON - Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna bo v naslednjih 30 dneh jemenske hutijevce ponovno uvrstila na teroristični seznam, je potrdila Bela hiša. Vrnitev na seznam globalnih terorističnih skupin je logična posledica napadov hutijevcev na ladje v Rdečem morju, so dodali. Hutijevci so medtem napovedali nadaljevanje napadov na ladje v Rdečem morju.

STRASBOURG - Madžarska je izpolnila pogoje za odmrznitev 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev, je v Evropskem parlamentu zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Okoli 20 milijard evrov evropskih sredstev, namenjenih Budimpešti, medtem ostaja zamrznjenih. Razlog za to so skrbi na področjih pravic skupnosti LGBTIQ, akademske svobode in azila. Tema razprave evropskih poslancev s predsednico Evropske komisije so poleg Madžarske tudi rezultati decembrskega vrha voditeljev članic EU, na katerem je Budimpešta blokirala nadaljnjo finančno pomoč Ukrajini v okviru dolgoročnega proračuna unije.

STRASBOURG/BRUSELJ - Bruselj in Kijev začenjata priprave na vsebinska pogajanja o vstopu Ukrajine v Evropsko unijo, je v Evropskem parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kasneje so na redni novinarski konferenci Evropske komisije pojasnili, da se bo t. i. screening, v okviru katerega komisija in država kandidatka pregledata skladnost njene nacionalne zakonodaje z evropsko, začel takoj. Na komisiji so ob tem pojasnili, da Bruselj pregled skladnosti nacionalne in evropske zakonodaje začenja tudi z Moldavijo.

KIJEV/MOSKVA - Ruske sile so izvedle nove napade z raketami in brezpilotnimi letalniki na ukrajinski regiji Harkov in Odesa, v katerih je bilo ranjenih 20 ljudi, so sporočile oblasti v Kijevu. Po navedbah Moskve so napadle skupino tujih plačancev, večinoma francoskih. O napadih z raketami in droni poročajo tudi v ruski regiji Belgorod, kjer pa napadi niso terjali žrtev ali povzročili večje škode.

FRANKFURT - V Nemčiji in Franciji povzročata preglavice sneg in poledica. Med drugim so morali zaradi ledenega dežja odpovedati številne polete z letališča v Münchnu, od poldneva pa tudi polete z letališča v Frankfurtu. Zaradi ciklona Gertrud naj bi na jugozahodu in v osrednjem delu Nemčije zapadlo do 40 centimetrov snega, zlasti v zvezni deželi Baden-Württemberg. Iz okolice mesta Baden-Baden so poročali o številnih prometnih nesrečah, državni železniški prevoznik Deutsche Bahn pa je sporočil, da je zaradi poledenelih tirov upočasnil vožnjo hitrih vlakov. Velika količina snega in močan veter sta ohromila tudi promet na Norveškem, Švedskem in Danskem.

PARIZ - Francija ne podpira južnoafriške tožbe proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) zaradi genocida nad Palestinci na območju Gaze, ker to ni moralno upravičeno, je v francoskem parlamentu pojasnil francoski zunanji minister Stephane Sejourne. Dejal je, da ne bi bilo moralno obtožiti judovsko državo zaradi genocida.

PARIZ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je v prizadevanjih za oživitev svojega drugega mandata v torek obljubil vrsto ukrepov, predvsem na področju izobraževanja, ter pozval k več družbene odgovornosti in reda v Franciji. Na redki novinarski konferenci je napovedal tudi obisk Ukrajine v februarju in dobavo bolj naprednega orožja Kijevu. Macrona, ki ima v nacionalni skupščini relativno večino in se sooča z vzponom skrajne desnice, pestijo zmanjšana priljubljenost in težave že od začetka drugega in zadnjega petletnega mandata. Minuli teden je tako imenoval bolj desno usmerjeno vlado z novim, najmlajšim francoskim premierjem Gabrielom Attalom.

BRUSELJ/STRASBOURG - Svet EU, v katerem so zastopane države članice, in Evropski parlament sta začela pogajanja o reformi javnofinančnih pravil. Cilj je, da bodo nova pravila primernejša za geopolitične, gospodarske, okoljske in družbene izzive, s katerimi se sooča EU, je sporočilo belgijsko predsedstvo Sveta. Pred tem je parlament sprejel svoje pogajalsko izhodišče, v katerem se med drugim zavzema za daljše obdobje prilagajanja dolga. Ministri članic so se o izhodišču Sveta dogovorili že decembra.

ŽENEVA - Število odraslih uporabnikov tobačnih izdelkov je zadnja leta v stalnem upadanju, v poročilu ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki pa opozarja, da tobačna industrija skuša pridobiti mlade. Leta 2022 je vsak peti odrasli kadil ali užival druge tobačne izdelke, potem ko je leta 2000 to počel vsak tretji odrasli. Na svetu je po ocenah WHO tako trenutno okoli 1,25 milijarde odraslih uporabnikov tobačnih izdelkov.

STRASBOURG - Evropski poslanci so sprejeli direktivo o prepovedi zelenega zavajanja in zavajajočih informacij o izdelkih. Direktiva med drugim prepoveduje splošne okoljske trditve in druge zavajajoče informacije o izdelkih. Z novimi pravili želi Bruselj zagotoviti jasnejše in bolj zaupanja vredno označevanje izdelkov.

STRASBOURG - Evropski parlament je v torek zvečer razpravljal o vzponu neofašizma v Evropi. Povod za razpravo je bil množičen fašistični pozdrav na shodu v Rimu 7. januarja. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je v razpravi pozvala k hitremu in odločnemu ukrepanju v boju proti neofašizmu. V političnih skupinah socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew), levice in zelenih so obsodili molk italijanske premierke Giorgie Meloni, ki se uradno ni odzvala na dogodek. Poslanci iz stranke Meloni pa so obtožili levico, da je razpravo v Evropskem parlamentu izkoristila za blatenje Italije.

PEKING - Število prebivalcev se je na Kitajskem lani zmanjšalo že drugo leto zapored, kar povzroča skrbi glede prihodnje rasti tega drugega največjega gospodarstva na svetu. Kot kažejo uradni statistični podatki, je konec lanskega leta na Kitajskem živelo 1,409 milijarde ljudi, kar je 2,08 milijona manj kot leta 2022.

LONDON - Britanska princesa Kate, soproga prestolonaslednika Williama, se po uspešni operaciji trebuha zdravi v bolnišnici, kjer bo ostala še najmanj deset dni, so sporočili iz Kensingtonske palače. Medtem so iz Buckinghamske palače sporočili, da bo zaradi benignega povečanja prostate v bolnišnico prihodnji teden odšel tudi kralj Karel III.