Aquaman in izgubljeno kraljestvo
Zagotovo še pomnite začetek z naslovom Aquaman. Bilo je leta 2018 in James Wan je naredil uspešnico. Sedaj je pred nami nadaljevanje – in ponovno ima taktirko v rokah Wan. Aquaman je sicer superjunak, ki se pojavlja v ameriških stripih založbe DC Comics. Lik, ki sta ga ustvarila Paul Norris in Mort Weisinger (1941).
Jason Momoa igra Arthurja Curryja / Aquamana, ki zdaj usklajuje svoje dolžnosti kralja Atlantide in novopečenega očeta; Patrick Wilson je Orm, Aquamanov polbrat in njegov sovražnik, ki pa mora zdaj stopiti v vlogo njegovega zaveznika; Amber Heard je Mera, kraljica Atlantide in mati prestolonaslednika; Yahya Abdul-Mateen II je Črni Manta, ki si bolj kot kadarkoli prej želi uničiti Aquamana in Nicole Kidman je Atlanna, silovita voditeljica in mati s srcem bojevnice. V svojih vlogah se ponovno vračata tudi Dolph Lundgren kot kralj Nereus in Rendall Park kot dr. Stephen Shin.
Zgodba po prvem delu gre tokrat tako: ker prvič ni uspel premagati Aquamana, se Črni Manta, ki ga še vedno žene potreba po maščevanju očetove smrti, ne bo ustavil pred ničemer, da bi ga uničil enkrat za vselej. Tokrat je Črni Manta močnejši kot kadarkoli prej, saj poseduje moč mitskega črnega trizoba, ki sprošča starodavno in zlonamerno silo. Da bi ga premagal, se Aquaman obrne na svojega brata Orma, nekdanjega kralja Atlantide, da bi z njim sklenil malo verjetno zavezništvo. Skupaj bosta morala pozabiti na razlike med njima, če bosta želela zaščititi kraljestvo in rešiti Aquamanovo družino ter svet pred nepopravljivim uničenjem.
Filmsko glasbo je ponovno naredil Rupert Gregson-Williams, znano ime velika platna. Njegova partitura vsekakor prispeva tako k avanturistični kakor tudi dramatični plati filma, v katerem ne manjka akcije in neverjetnih prizorov, za katere seveda poskrbi predvsem AI in računalniki. Ampak – iluzija je najpomembnejša. V decembru se splača potopiti tudi v njo, saj zagotavlja nekaj izgubljene romantike in z njo povezane mistike.
