Neustrezno ravnanje z odpadno vodo je težava povsod v visokogorju, zaradi navala turistov pa je davek, ki ga zato plačuje narava, vse višji. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona
Neustrezno ravnanje z odpadno vodo je težava povsod v visokogorju, zaradi navala turistov pa je davek, ki ga zato plačuje narava, vse višji. Foto: TV Slovenija/Zajem zaslona

Že desetletje je gladina Dvojnega jezera, enega izmed sedmerih Triglavskih jezer, v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka vsako poletje zelena, ob cvetočih algah se širi smrad. Samo letos so prostovoljci odstranili pol tone alg.

Da so vir onesnaženja, tako kot povsod v visokogorju, odplake iz zelo oblegane bližnje planinske koče, ki se – kljub čistilni napravi – zlivajo vanj, je znano že dolgo. A stanje je vsako leto slabše. Ni namreč skrivnost, da čistilne naprave v visokogorju ne delujejo, kot bi morale. "Iz njih še vedno iztekajo bakterije in vse vrste hranilnih snovi," pravi Vido Kregar iz Jamarskega kluba Kamnik. Matej Ogrin, predsednik CIPRE Slovenija, pa dodaja: "Noben od teh objektov – če govorimo o visokogorju, govorimo o planinskih kočah – nima biankomenice za onesnaževanje slovenskih voda."

Gore preobremenjene s turisti – primanjkuje vode

Sogovorniki izpostavljajo velik obisk in najbolj nevzdržne razmere na območju Triglava. "Ivačičeva jama je nekaj deset metrov pod planinskim domom na Kredarici in vse vrednosti v njej so povečane in nad dovoljenimi. Najbolj so izstopali nitrati," razlaga Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika. In ta voda priteče v glavno zajetje Radovne.

"Po planinskih kočah v Triglavskem pogorju, posebej pri največjih upravljavcih, torej pri PD-ju Ljubljana-Matica, je že zdavnaj prevladal pohlep. In to nobene zveze s planinstvom, s planinsko kulturo in etiko, ampak izključno samo s profitom," je oster Bojan Traven, predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina.

"Ne bežimo od tega, koče je treba urediti, tukaj ni dileme. Poskušamo povezati stroko, ki bo znala dati rešitve," pa odgovarja Miro Eržen iz Planinske zveze Slovenije.

Matej Ogrin ob tem pravi: "Vsak od deležnikov ima svojo pot, ampak cilj je pa vedno dlje. Zelo nujno je, da se začnemo pogovarjati o manjših kapacitetah gorskih koč – ali je to manjša poraba na obiskovalca, ali je to manjše število postelj ali pa krajši čas poletnega obratovanja."

Težava odpadnih voda v visokogorju se iz Julijcev širi tudi v Kamniško-Savinjske Alpe, na Veliko planino ter presega planinsko in okoljevarstveno srenjo.