V New Yorku se je začela splošna razprava na 78. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo potekala v znamenju vojne v Ukrajini in razvojnih vprašanj. Na sedežu ZN-a se ob začetku novega zasedanja generalne skupščine vsako leto septembra zberejo svetovni voditelji na splošni razpravi, ki bo letos trajala do 26. septembra.

Tradicionalno razpravo začne Brazilija, po brazilskem predsedniku Luisu Inaciu Luli da Silvi pa je bil na vrsti ameriški predsednik Joe Biden kot voditelj države gostiteljice, nato so sledili preostali voditelji po zapletenem ključu vrstnega reda.

Kot prvi je svetovne voditelje nagovoril generalni sekretar ZN-a, ki je opozoril na povečevanje razlik med gospodarskimi in vojaškimi silami, med vzhodom in zahodom ter med bogatimi in državami v razvoju. Brez reform, med drugim reforme Varnostnega sveta kot najpomembnejšega organa ZN-a, po njegovih besedah težav ne bo mogoče učinkovito reševati. "Reforma ali razpad, ker svet razpada po šivih," je dejal Guterres in pozval k sprejemanju odločitev s kompromisi.

Generalni sekretar ZN-a je v svojem nagovoru omenil tudi vojno v Ukrajini in opozoril, da vojne izbruhnejo, ko države ne spoštujejo načel Ustanovne listine ZN-a. "Vojna, ki se je začela v nasprotju z Ustanovno listino ZN-a in mednarodnim pravom, je povzročila vrsto grozot: uničena življenja, kršene človekove pravice, travmatizirane otroke, uničene upe in sanje," je dejal Guterres in dodal, da je posledice vojne čutiti po vsem svetu.

"Svet potrebuje ukrajinsko žito in ruska gnojila," je dejal in pozval k obnovitvi črnomorske pobude za žito ter na splošno k nadaljevanju prizadevanj za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN-a.

"Rusija je prepričana, da se bo svet naveličal in ji tako omogočil, da brez posledic brutalizira Ukrajino," je v svojem govoru dejal ameriški predsednik. "Če dovolimo razdelitev Ukrajine, ali je neodvisnost katere koli države varna?" se je še vprašal in požel aplavz, ko je dejal, da bodo ZDA in njihovi zavezniki podpirali ukrajinski boj za svobodo. "Samo Rusija nosi odgovornost za to vojno," je še dejal Biden in dodal, da ima samo Rusija moč, da to vojno takoj konča.

Zelenski: Rusija izkorišča hrano in energijo kot orožje

Pred 193-člansko generalno skupščino bo skupno nastopilo najmanj 151 predsednikov držav in vlad, nekatere države pa bodo zastopali zunanji ministri ali veleposlaniki. Letos v New York ne bo nobenega od voditeljev stalnih članic Varnostnega sveta, razen Bidna, zbrane pa je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Zelenski je v svojem govoru ostro kritiziral Rusijo in se zahvalil vsem zaveznicam Ukrajine za podporo, ob tem pa voditelje povabil na svetovni vrh za mir. Rusijo med drugim obtožil genocida ukrajinskih otrok, groženj z jedrskim orožjem in izkoriščanja hrane kot orožja.

Prisotni v dvorani Generalne skupščine so njegov prihod na oder pozdravili z aplavzom, ki ga je dobil tudi, ko je sklenil govor z besedami: "Slava Ukrajini". Vendar pa dvorana ni bila več tako polna kot ob začetku razprave, ko je zbrane voditelje med drugim nagovoril predsednik ZDA.

Združeni narodi sicer obravnavajo številne svetovne problematike, vojna v Ukrajini pa je le eden od njih, in po mnenju številnih držav v razvoju jemlje preveč pozornosti drugim razvojnim vprašanjem. Številni zahodni voditelji so si zato v govorih prizadevali upoštevati te kritike, vendar pa Zelenski s tem ni izgubljal veliko časa.

Nanizal je, da se svet spoprijema s podnebnimi spremembami in drugimi težavami, Rusija pa se je v tem času odločila za vojno. "Ko se vse to dogaja, se je naravna nesreča v Moskvi odločila, da bo sprožila veliko vojno in ubila več deset tisoč ljudi. To moramo ustaviti," je dejal Zelenski.

"Rusija izkorišča hrano in energijo kot orožje," je dejal Zelenski in dodal, da ne bi smela imeti pravice do jedrskega orožja, s katerim grozi. Zahvalil se je tudi vsem državam, ki podpirajo sporazum o izvozu ukrajinskega žita, od katerega je Rusija pred kratkim odstopila.

Pirc Musar o enakopravnosti spolov in podnebnih spremembah

Svet se je demografsko in tehnološko spremenil, je v uvodu nagovora dejala Pirc Musar in poudarila, da se je treba z izzivi, med katerimi je omenila podnebne spremembe, reformo Varnostnega sveta, pasti digitalne dobe in enakost spolov, spoprijeti kot eno. "Če bomo še naprej dajali prednost nacionalnim in zasebnim interesom ali interesom posameznih akterjev, ob tem pa reševanje svetovnih problematik puščali ob strani, bomo kot civilizacija izginili," je poudarila. Podnebne spremembe je označila za največji izziv našega časa. "Katastrofalne poplave, ki so avgusta prizadele Slovenijo, so samo še en dokaz več med številnimi dogodki po svetu, ki to potrjujejo."

Glede Varnostnega sveta se je najprej Pirc Musar zahvalila državam članicam ZN-a, da so podprle Slovenijo za nestalno članico v obdobju 2024–2025. "To nalogo prevzemamo z veliko mero časti, globoko ponižnostjo in občutkom skupne odgovornosti. V obdobju mandata bomo upoštevali številne pogovore in izmenjave, ki smo jih imeli z državami članicami med našo kampanjo." Ob tem se je zavzela za reformo Varnostnega sveta, ki je po njenem mnenju nujno potrebna. Dotaknila se je tudi umetne inteligence, za katero je dejala, da je lahko koristna, a tudi nevarna. "Najti moramo način za upravljanje razvoja novih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, ki ne bo oviral gospodarskih, razvojnih, družbenih in raziskovalnih priložnosti, hkrati pa nas ne bo ogrožal."

Konec svojega nagovora je namenila enakosti spolov. "Letos praznujemo 75. obletnico Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Žalosti me, da danes polovica svetovnega prebivalstva – ženske in dekleta – še vedno doživlja neenakost, izključenost in celo brutalno nasilje. Ta družbena marginalizacija žensk in deklet, pogosto združena z revščino, pomanjkanjem priložnosti za kakovostno izobraževanje ter izključenostjo s trgov dela in procesov odločanja, ni samo nepravična, temveč pomeni tudi veliko izgubo potenciala za naše družbe." Ob tem je opomnila, da so bile v zgodovini generalne skupščine na čelu te samo štiri ženske.

Pred zasedanjem tudi razvojni vrh

Slovenska predsednica je predtem, v ponedeljek, v okviru razvojnega vrha skupaj s kenijskim predsednikom Williamom Rutom vodila enega od šestih dialogov voditeljev držav, in sicer na temo digitalnih tehnologij. Potekali so tudi dialogi o pospeševanju ključnih tranzicij za pospeševanje uresničevanja ciljev, gradnji odpornosti, utrjevanju javnih ustanov, utrjevanju multilateralnega sistema in mobilizaciji naložb.

Članice ZN-a so si leta 2015 zadale 17 razvojnih ciljev, med katerimi sta tudi odprava revščine in lakote. Svet pri uresničevanju ciljev zamuja, med drugim zaradi pandemije covida-19 in različnih kriz, kot je vojna v Ukrajini.

Razvojni vrh se je začel z nagovorom Francisa in generalnega sekretarja ZN-a, ki je opozoril, da je uresničitev ciljev trajnostnega razvoja ključna za več kot polovico sveta, ki zaostaja v razvoju, med njimi so tudi države, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini. "Prišel je čas, da dokažete, da poslušate ljudi po svetu," je dejal Guterres.

Do zdaj je bilo uresničenih le približno 15 odstotkov ciljev in Pirc Musar je dejala, da so veliko govorili o tem, kako to pospešiti. Svet je poln vojn in reforma ZN-a je nujno potrebna, podnebne spremembe pa so ena od tem, ki spadajo v razpravo. Predsednica je počasno uresničevanje ciljev označila za katastrofo in dodala, da je treba zadeve prestaviti v višjo prestavo, če želi svet na primer omejiti segrevanje planeta na 1,5 stopinje Celzija.

"Združeni narodi so edina multilateralna platforma, ki jo imamo, kjer lahko vsi skupaj govorimo o teh zadevah, in morda se majhne države včasih premalo zavedamo, da ena država pomeni en glas in več manjših bo stopilo skupaj, bolje bo. Slovenija je ena od pobudnic predloga generalnemu sekretarju Guterresu za posebnega odposlanca za vodo, to sem predstavila na vodni konferenci ZN-a marca letos. Verjemite mi, da bo voda zagotovo razlog za prihodnje vojne," je dejala.

ZDA: Veselimo se sodelovanja s Slovenijo v VS-ju

Za Slovenijo je letošnje dogajanje v New Yorku pomembno predvsem zaradi priprav na članstvo v Varnostnem svetu ZN-a v letih 2024 in 2025. Predstavnik sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby je ob tem v New Yorku dejal, da ZDA pozdravljajo izvolitev Slovenije v ta organ in se veselijo sodelovanja z njo v prihodnjih dveh letih. Na vprašanje o izvolitvi Slovenije v varnostni svet in vprašanjih, pri katerih pričakuje tesno usklajevanje med Washingtonom in Ljubljano, je Kirby odgovoril, da je Slovenija zaupanja vredna in cenjena zaveznica v Natu, s katero ZDA že tesno sodelujejo pri podpori Ukrajini, in ne dvomi, da se bosta dobro sodelovanje in komunikacija nadaljevala.

"Zanesljivo se bosta nadaljevala pri podpori ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ukrajinskim silam in Ukrajincem, obstajajo pa tudi številna druga vprašanja. Ne dvomim, da bomo sodelovali pri podnebnih spremembah, vprašanjih gospodarskega razvoja in izboljšanju infrastrukture v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, svetovnem zdravju, kibernetski varnosti, umetni inteligenci in drugje," je dejal Kirby.

Na vprašanje o stališču ZDA do reform varnostnega sveta, kjer Rusija z vetom onemogoča resolucije o vojni v Ukrajini, pa je odgovoril, da predsednik Biden zagovarja bolj vključujoč varnostni svet z novimi stalnimi članicami med državami t. i. svetovnega juga.