Regijska bolnišnica

Če kaj, je junijski posvet v državnem svetu o lokaciji regijske bolnišnice na Gorenjskem pokazal, da se vsi – stroka in politika – strinjajo, da Gorenjska nujno potrebuje regijsko bolnišnico. Ko govorimo o politiki, ciljamo tako na lokalno kot tudi na državno. Ne nazadnje je že prejšnja vlada aprila lani ocenila, da je projekt gorenjske regijske bolnišnice nacionalna prioriteta in ga uvrstila v načrt razvojnih programov z ocenjeno vrednostjo naložbe dobrih 305 milijonov evrov, pri čemer bo vire financiranja v celoti zagotovilo ministrstvo za zdravje. Kot je znano, je z zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 za nujno potrebne investicije v splošne in negovalne bolnišnice ter negovalne domove predvidenih 557 milijonov evrov.

Čeprav bo ministrstvo za zdravje imelo ključno vlogo pri izbiri končne lokacije regijske bolnišnice, pa so na že omenjenem posvetu, ki naj bi ravno pripomogel k lažji izbiri lokacije, pogrešali ministra za zdravje, še več – kateregakoli predstavnika ministrstva. Po pričakovanjih naj bi ministrstvo odločitev sprejelo do letošnjega poletja, a je, čeprav se že kar nekaj časa intenzivno skrivamo pred poletno pripeko, še ni. In po odstopu ministra Danijela Bešiča Loredana je upravičeno pričakovati, da je še kar nekaj časa tudi ne bo.

Žal se kljub splošnemu konsenzu o nujnosti nove regijske bolnišnice dogaja, da se Gorenjci ne znamo sami sporazumeti, kje jo postaviti. Na Jesenicah, v Radovljici ali Kranju? Čeprav je žirovniški župan in državni svetnik Leopold Pogačar v državnem svetu prejšnji teden zatrjeval, da ne gre za tekmo med tremi občinami, se ne gre slepiti, da nobena od njih niti za ped ne odstopa od prepričanja, da je ravno njihova lokacija najboljša. Na Jesenicah stavijo na tradicijo bolnišnične dejavnosti, v Radovljici in Kranju na že zagotovljena zemljišča in dostopnost lokacije.

Leta 2021 so se župani na svetu gorenjske regije sicer odločili, da bodo lokacijo za regijsko bolnišnico izbirali na podlagi izsledkov analize prednosti in slabosti (SWOT), ki so jo lani izdelali na Regionalni razvojni agenciji BSC Kranj. Ta naj bi, kot je bilo slišati v državnem svetu, kot najprimernejšo lokacijo izluščila Kranj, kar je najbrž še dodatno spodbudilo kranjskega župana Matjaža Rakovca, da je predlagal izvedbo posveta v državnem svetu. Le da verjetno ni pričakoval, da Kranju uradno sprejeti zaključki posveta ne bodo šli v prid. Državni svetniki so namreč kot primerno lokacijo podprli Radovljico, kar seveda ni všeč ne Rakovcu ne jeseniškemu županu Petru Bohincu. In jari kači tako še vedno ni videti konca ...