"Vse bolj sem pričela dvomit vase in se sprašujem, kaj jaz delam na tem planetu, če ..." piše.
"Sem 50 in samska. Zadovoljna s svojim življenjem. Po izgledu se ne bom hvalila, sem pa zadovoljna, ko se pogledam v ogledalo in ko oblečem cunje. Ne iščem moškega, se pa bi zagrela, če bi katerega spustila dovolj blizu. Sem ženska in normalno, da želim tudi ta del izživet. Tu pa nastane problem. Od moške populacije me osvaja ni da ni. Od 15 let mlajših, kur*irji, psihopati, poročeni, samski obupanci, samski čisto na drugi valovni dolžini z mano …
Kar se tiče moških bogov in zveze z njimi, imam določeno mišljenje in pričakovanja. Želim, da dobim od njih približno toliko, kot lahko sama dam.
Torej jaz kot ženska v partnerstvu sem zvesta, iskrena, spoštljiva, predana, strastna, nisem tip avantur, seks mi ne pomeni samo potešitve strasti, ampak božansko predajo med moškim in žensko, ki se ljubita. Meni se zdi, da je to osnova enega normalnega človeka in odnosa med dvema, da lahko bivata skupaj harmonično. Izogibam sem veliko mlajšim, ker sem mnenja, da tudi če bi zdaj klapalo, bi se z mojo starostjo in drugačnim razmišljanjem vez ohladila, vprašanje tudi, kako bi bilo glede seksa. Izogibam se tudi kur*irjem, ker nočem bit ena od številk in samo kanta za praznjenje. Poročeni in zasedeni ne pridejo v poštev, ker se nočem vsiljevat zraven, niti biti odrešilna biljka za nekoga, ki v zvezi ni zadovoljen.
Ko je dabata o tem, mi ponavadi rečejo, da čudno razmišljam, da je potrebno v življenju uživat in se dat dol, kjer je priložnost, pa tudi, da lahko samo sanjam o zvestobi in o ostalih vrednotah, ki jih pričakujem, ker to baje ni več v modi.
To slišim od moških in žensk. Pa se vse pogosteje sprašujem, ali se ne družim s pravimi ljudmi ali ne spadam v to dobo s svojimi vrednotami ali pa je res kaj narobe z mojim razmišljanjen. Kolegici, ko rečem, da nočem speljat vezanega tipa, ker ne potrebujem občutka, da sem eno žensko premagala in da če mu v zvezi ni ok, naj se najprej razide, živi nekaj časa sam in se mi lahko potem javi, da poskusiva skupaj, pa mi pametuje, da če njemu ne štima v zvezi, da nisem jaz kriva in da bo se itak prej ali slej razšel, pa ga bo takoj pograbila katera druga, ker sem se jaz umaknila, namesto, da bi se borila zanj in da bom s takšnim razmišljanjem ostala večno samska. Seveda ji jaz potem odgovorim, da sem raje srečno samska kot pa z nekom, s katerim bodo same težave, ker že začetek z njim ni bil pošten.
Mogoče res verjamem v pravljice, ko mi ni pomembna materialna plat moškega, ampak njegove vrednote do ženske v zvezi.
Mislim, da bom počasi res opustila misel na to, da bi še kje kdo obstajal zame in poskusila poiskat rešitev za mojo žensko plat na kak drugačen način. Vse bolj sem pričela dvomit vase in se sprašujem, kaj jaz delam na tem planetu, če v zadnjih letih še nisem srečala bitja, ki bi mi rekel, da je moje razmišljanje čisto ok, da bi me spodbudil, da naj ostanem takšna, kot sem. Ali se naj kar predam in prisilim samo sebe, da se grem igrice, ki jih igrajo drugi in jim je to čisto normalno? Koliko se poznam, mi ne bo uspelo," je zapisala obupana 50-letnica.
Ne spreglej:
- Poznaš pravilo 7-7-7? Vsak par, ki si želi srečno in dolgoletno razmerje, bi se ga moral držati
- "Žena je izvedela za mojo afero - kako naj jo prepričam, da ..." (klic na pomoč Slovenca)
- "Prvič sem imela prijatelja za s*ks, a kaj, ko se je izkazalo, da je ..." (resnična zgodba naše bralke)
Avtorica zapisa je kljub začetnemu prepričanju, da bodo ostali njen zapis 'popljuvali' (zaključila ga je namreč s pripisom, ki to omenja), prav nasprotno naletela na ogromno drugih, predvsem pa žensk, ki so enakega mnenja.
Tukaj jih delimo le nekaj:
- "No, jaz ti povem – tvoje razmišljanje je čisto ok. Imam podobnega. Res nisi tako osamljen primer, čeprav nisi v večini. Borbamo dalje, ane? Srečno!"
- "O, sem res vesela, da nisem edina izobčenka. Ko nekomu rečem, da sem že nekaj let samska od ločitve in da ne grem z vsakim, se vsak čudi in mi po ovinkih pove, da sem čudna, ker se nisem kar tako dala dol samo za užitek, ko imam dovolj priložnosti. Meni to ni užitek, da me en na hitro kresne in se pobere."
- "/.../ Sam se zelo strinjam s tvojim razmišljanjem in večina okrog mene ga tudi živi – vsaj občutek imam tak. Tako da brez strahu … nisi edina s pametnim pristopom k življenju."
Oglasila pa se je tudi ženska, ki je v zapisu zaznala nekaj povsem drugega:
"Tvoj način dojemanja je splošen. Tako ljudje razmišljajo in menim, da si tole objavila samo zato, da te hudo hvalimo. Dejstvo pa je, da pri 50-tih, pa tudi če res dobro zgledaš, boš težko nekomu samo seksualni objekt. 50-letniki, ki skačejo čez plot, si najdejo mlado meso, ne neke odslužene starejše ženske. Dobro, taki, ki niso niti za pogledat, se bodo zadovoljili tudi s tem. Ampak dejstvo je, da če se pri teh letih z nekom spečaš, tudi on išče nekaj več in ne samo 'kanto za praznjenje'.
Nekaj drugega pa je pomembno. Na seks gledaš kot na nekaj, kjer bi se ti 'dala' nekomu, kjer bi šele tisti, ki hoče s teboj 'nekaj več', bil lahko deležen tega, da ga kot zahvalo za to njegovo predajo tebi prepustiš k sebi.
To je patriarhalen krščanski pogled na spolnost. Ženska, ki v strahu, da je ne bodo imeli za kanto za praznjenje in ku*bo, seksa šele z nekom, ki ji obljublja ali drugače da vedeti, da bo z njo ostal tudi po prvem seksu. Ne gre za užitek sam po sebi, gre za manipulacijo. To in to ti bom dala, če dokažeš, da si tak in tak. Ampak ta manipulacija je še vedno tako globoko zasidrana v našo miselnost, da je postala temelj. Ženska, ki tako manipulira, je čista, prava, material za poroko. Ženska, ki se čutno in čustveno prepusti moškemu, od katerega morda v prihodnosti kaj pričakuje, morda pa tudi ne, vendar je pomembna samo njuna trenutna povezanost in ne pogojuje ničesar s tem, kaj bo v prihodnosti, je pa ku*ba, nevredna, kanta za praznjenje. Tradicionalna patriarhalna miselnost, kjer moški lahko uživa v trenutku ali pa v celi zgodbi z žensko in se ga ne sodi, ženska pa mora poskrbeti za svoj 'ugled' in to, da bo z njo tudi ostal, drugače se jo sodi.
Zanimivo je pa predvsem to, da bo ženska, ki obupano išče 'dolgoročno zvezo', zelo verjetno odpikana celo s strani tistih, ki bi drugače morda celo lahko bili pravi partnerji, če bi jim dovolila se približat.
Ker pa jih že od štarta odbije, ker tipi po parih srečanjih pač ne vedo, ali res želijo ostati z njo, za to je potrebna večja čustvena bližina, ne bo nikoli vedela. Za razliko od pametne ženske, ki pa se zna tudi prepustiti trenutku, zanosu, strasti. In ne bo sebe dojemala kot 'kante za praznjenje', ker pač ne dojema seksa kot nečesa, kjer uživa samo tip, ženska pa samo, če jo tip res ljubi. Ker pač uživa v njegovi ljubezni do nje, seks sam je postranskega pomena. Seks je samo orodje za dosego cilja pri takih, kot je avtorica in, roko na srce, večina ljudi. Si pa ne domišljam, da bo večina tole razumela. Ker je kot rečeno globoko usidrano v našo miselnost."
Kaj pa o tem meniš ti? Se strinjaš z avtorico zapisa na vrhu? 😉
Preberi še: "Moj mož je pred poroko spal s 126 ženskami in takšen je najin spolni odnos" (resnična izpoved)
Te morda zanima tudi: "Zakaj se ene ženske med spolnim odnosom tako derete?" (odgovarjajo Slovenke)
