“Pametne naprave ne morejo nadomestiti druženja”

Letošnji Teden otroka, ki se je v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) začel včeraj, postavlja v ospredje pomen prijateljstva in družbe sovrstnikov. Na posvetu državnega zbora z naslovom Za boljšo prihodnost otrok pa so predstavniki nevladnih organizacij opozorili, da so otroci s posebnimi potrebami ter otroci, ki živijo v revščini in v nasilju, velikokrat preslišani ali se izgubijo v sistemu. Predstavili so tudi predloge rešitev za izboljšanje položaja otrok in njihovih staršev.

SLOVENIJA > Pod osrednjo temo Skupaj se imamo dobro se ob Tednu otroka od včeraj vrstijo številni dogodki, od posvetov do delavnic. “Otroci potrebujejo druženje in igro, kar je mogoče brez pametnih naprav,” poudarjajo v ZPMS. Tudi podatki TOM telefona, ki je program zveze, kažejo, da mladi najbolj hrepenijo po prijateljstvu. Želijo si, da imajo družbo, da lahko s sovrstniki počnejo kaj skupnega. V družbi se tudi dobro počutijo, si zaupajo, se pogovarjajo, česar pametne naprave ne morejo nadomestiti, je opomnila predsednica ZPMS Darja Groznik. Po njenih besedah želijo spodbuditi tudi odrasle, denimo starše, učitelje in vzgojitelje, da namenijo čas otrokom, igri, tistemu, kar imajo otroci radi in kar je dobro tudi za njihovo počutje.

Predsednica DZ: Nujno je odpraviti pomanjkljivosti predpisov

Na posvetu državnega zbora (DZ) z naslovom Za boljšo prihodnost otrok je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič poudarila, da lahko boljšo prihodnost otrok s posebnimi potrebami in otrok, ki živijo v revščini in nasilju, dosežemo le s povezovanjem državnih organov, civilne družbe, strokovne javnosti in drugih deležnikov. S tem namenom se je v zadnjih mesecih srečala s predstavniki različnih nevladnih organizacij, ki delujejo na omenjenem področju. “Iz pogovorov je bilo zaznati, da bi bilo na posameznih področjih nujno popraviti nekatere pomanjkljivosti predpisov, na drugih področjih bi bilo morda treba dodatno usposobiti odločevalce, na tretjih področjih pa zagotoviti dodatna sredstva in pomoč otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam,” je poudarila predsednica DZ.

Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba lahko država oziroma družba otrokom s posebnimi potrebami pomaga tudi tako, da priskoči na pomoč njihovim staršem. “Sistem, ki ga imamo danes, v to ni usmerjen, ker delujejo nekateri podsistemi odlično in drugi malo manj,” je poudaril.

Predstavniki več deset nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami ter otroki, ki živijo v revščini in v nasilju, so na posvetu med drugim izpostavili problem inkluzije otrok s posebnimi potrebami v različne družbene podsisteme, na odsotnost sistemskih rešitev kot tudi na visoke finančne obremenitve, s katerimi se srečujejo starši pri oskrbi otrok s posebnimi potrebami.

Mesec: Podatke o prejemkih upravičencev v enovito bazo

Predstavniki nekaterih ministrstev so jim obljubili, da bodo proučili njihove pobude rešitev in nanje tudi odgovorili. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa je med področji, ki bi jih bilo treba urediti, izpostavil tudi področje povezovanja informacijskih sistemov, zlasti z vidika izplačevanja pravic iz javnih sredstev. Danes so namreč podatki o prejemkih upravičencev razpršeni po različnih bazah, zato bodo poskušali v ta namen oblikovati enovito bazo podatkov, je napovedal Mesec.

Na ministrstvu za delo pripravljajo več strateških dokumentov za varovanje in vzpostavitev pravic otrok s posebnimi potrebami. Med slednjimi je tudi akcijski načrt jamstva za otroke do leta 2030, ki bo dal podlago za vključitev pomoči tretje osebe na domu in za zagotovitev denarja v ta namen. Udeleženci posveta so se dotaknili tudi problematike nasilja nad otroki. V zvezi s tem na ministrstvu za delo pripravljajo resolucijo o preprečevanju nasilja v družini in nad ženskami, med ukrepi so tudi tisti, ki bodo ščitili pravice otrok, je bilo med drugim slišati na posvetu.

---