Zakon je bil sprejet s 94 glasovi za in 77 proti. Ta prepoveduje neustrezno obravnavanje spisov, ki imajo verski pomen za priznano versko skupnost. V praksi bo prepovedano sežiganje, trganje ali kakršno koli drugo uničevanje verskih knjig, kot so Koran, Sveto pismo in Tora, v javnosti ali v javno objavljenih posnetkih. Kršilcem grozi globa in do dve leti zapora.

Po več primerih sežiganja Korana sta bili Danska in sosednja Švedska tarča zgražanja in protestov v številnih muslimanskih državah. Skoraj tisoč protestnikov je poleti skušalo vdreti na območje danskega veleposlaništva v Bagdadu. Zaradi povišane grožnje javni varnosti sta skandinavski državi začasno okrepili nadzor na mejah.

Skoraj 500 sežiganj

Od 21. julija do 24. oktobra so na Danskem našteli 483 primerov sežiganja knjig ali zastav, je razvidno iz podatkov policije. "Takšni protesti lahko škodijo odnosom Danske z drugimi državami, našim interesom in navsezadnje tudi naši varnosti," je dejal pravosodni minister Peter Hummelgaard.

Sprejetje zakona so na Danskem napovedali že konec avgusta, a so ga večkrat dopolnili, saj naj bi osnutek preveč omejeval svobodo izražanja. Tudi zdaj se s tem zakonom ne strinjajo vsi. "Zgodovina nas bo zaradi tega strogo obsodila, in to upravičeno," je dejala Inger Stojberg, vodja protipriseljenske stranke Danski demokrati. "Gre za to, ali omejitev svobode govora določimo sami ali pa nam jo narekujejo od zunaj."

Tudi Švedska razmišlja, kako bi preprečila sežiganje Korana, vendar preučuje, ali bi morala policija pri odločanju o prijavah protestov namesto prepovedi upoštevati nacionalno varnost.