"Obenem pa odpira dragocen razmislek o zgodovinskem pomenu (in mitu) pariške komune pa tudi današnjih družbenoekonomskih neenakostih in možnostih upora proti krivicam in nevzdržnosti trenutnega sistema," so zapisali pri Založbi ZRC.

Foto: Stripburger
Foto: Stripburger

Poslovenila ga je Suzana Koncut, izdali pa Založba ZRC in Forum Ljubljana. Slovensko izdajo stripa bodo nocoj ovekovečili s pogovorom v Atriju ZRC-ja.

Delo se v isti sapi bere kot prvovrstna kriminalka, napeta ljubezenska zgodba in veličastna zgodovinska drama, poudarjajo. Prvi del, ki je izšel lani, obravnava vzpon pariške komune, drugi del pa upodablja njen krvavi konec.

Sorodna novica Krik ljudstva ali kaj se je mogoče od pariške komune naučiti o boju za socialno osvoboditev

Stripovski album Krik ljudstva je Tardi ustvaril po istoimenskem romanu francoskega romanopisca in filmskega ustvarjalca Jeana Vautrina.

Ob lanski 150-letnici pariške komune
Prevajalka je za STA povedala, da so izdajo tega zgodovinskega stripa pripravili ob lanski 150-letnici pariške komune, ko so tudi v Franciji izdali njegovo integralno različico. V originalu je sicer sprva izšel v štirih delih, za slovenski prevod pa so ga tudi zaradi dramaturškega vidika razdelili na dva dela.

Prvi del je po njenih besedah poln entuziazma in vere v boljši svet ter izboljšanja pogojev za življenje ljudstva, drugi del pa je bolj pesimističen, ker prikazuje pokol upornikov v Parizu, ki ga je povzročila versajske vlada, in usodo tega upora, ki se je končal v krvi.

Upor v stripu, glasbi in filmu
Tako kot prvo bo tudi izdajo drugega dela obogatil pogovor. O upodobitvah upora v stripu, glasbi in filmu bosta nocoj poleg prevajalke spregovorila še etnomuzikologinja in antropologinja Ana Hofman, ki se posveča proučevanju odnosa med glasbo, politiko in aktivizmom, ter filmski teoretik Andrej Šprah, ki se med drugim ukvarja s teorijo dokumentarnega, političnega in militantnega filma. Pogovor bo vodil Ciril Oberstar.

Pariška komuna je nastala marca 1871, ko so ljudske množice v Parizu prevzele oblast v mestu. Ljudstvo je z uporom od spodaj navzgor želelo zgraditi drugačno družbo. Komune so nato razglasili tudi v drugih francoskih mestih.