Ukrajinski obrambni minister je prepričan, da bo Ukrajina postala članica Nata tudi de iure. Foto: Reuters
Ukrajinski obrambni minister je prepričan, da bo Ukrajina postala članica Nata tudi de iure. Foto: Reuters

Reznikov je v intervjuju za BBC izrazil prepričanje, da bo Ukrajina prejela orožje, za katero so si dolgo prizadevali, vključno s tanki in bojnimi letali.

Sorodna novica Kremelj: Dobave orožja Ukrajini bodo poglobile trpljenje

"Ukrajina kot država (in oborožene sile Ukrajine) je postala članica Nata. De facto, ne de iure (po zakonu). Ker imamo orožje in razumevanje, kako ga uporabiti," je dejal ukrajinski obrambni minister.

Zahodne zaveznice Ukrajine so imele doslej pomisleke glede dobave težkega orožja Ukrajini, saj bi lahko Rusija to razumela kot stopnjevanje konflikta. "Ta skrb glede naslednjega koraka pri stopnjevanju je zame neke vrste protokol," je za BBC še dodal Reznikov.

Ukrajinski obrambni minister je prepričan, da njegovi komentarji niso sporni ne za Rusijo in ne za Nato. "Zakaj bi bili sporni? To je res. Je dejstvo," je dejal in izrazil prepričanje, da bo Ukrajina v prihodnosti tudi de iure postala članica Nata.

V Moskvi so vojno v Ukrajini nedavno označili za spopad Rusije in Nata. "Dogodki v Ukrajini niso spopad med Moskvo in Kijevom. To je vojaški spopad med Rusijo in Natom, predvsem ZDA in Združenim kraljestvom," je dejal vodja ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev.

Predsednik Vladimir Putin je vojna v Ukrajini večkrat opisoval kot eksistencialno bitko proti Zahodu, ki da želi oslabiti Rusijo.

Ukrajina "de facto že članica zveze Nato"

Nemčija, ZDA in Francija obljubile oklepnike

Nemčija, ZDA in Francija so kmalu po novem letu napovedale dobavo oklepnikov in sistemov zračne obrambe.

ZDA bodo v Ukrajino poslale bojna vozila bradley. Francoski obrambni minister Sebastien Lecorn je danes sporočil, da bo Francija "lahke tanke" AMX 10-RC Ukrajini dostavila v dveh mesecih.

Nemčija je sporočila, da bodo oklepnike marder Ukrajini dostavili do konca marca, do dobave tankov leopard pa so sicer zadržani.

Francoski minister Lecorne na obisku pri Reznikovu. Foto: Reuters
Francoski minister Lecorne na obisku pri Reznikovu. Foto: Reuters

Poljska in Finska podpirata pošiljanje leopardov

Medtem tako Poljska kot Finska podpirata pošiljanje tankov leopard Ukrajini. Če bo v povezavi s tem oblikovan skupni evropski projekt pomoči, bo potreben tudi prispevek Finske, je v četrtek zatrdil finski predsednik Sauli Niinisto.

Po besedah Niinista je Finska v posebnem položaju, saj še ni članica zveze Nato, obenem pa neposredno meji na Rusijo. Nordijska država ima sicer več kot 200 tankov leopard 2.

Kijev zahodne države že dalj časa prosi za dobavo nemških tankov leopard. Poljska in Finska sta izrazili pripravljenost za pošiljanje teh v Ukrajino, vendar mora Nemčija kot država proizvajalka takšno potezo odobriti, do česar pa je Berlin zadržan.

"Ni vprašanja, na katero bi morali odgovoriti z ne, vendar trenutno pravimo, da nenehno poteka dialog o tem, kaj je v tem trenutku prav storiti in kako podpreti Ukrajino," je danes v Berlinu dejala namestnica tiskovne predstavnice nemške vlade Christiane Hoffmann in dodala, da največ pogovorov poteka z ZDA, Francijo in Združenim kraljestvom kot tudi s Poljsko in Španijo.

Na vprašanje, kaj bi pomenila dobava leopardov Ukrajini brez soglasja Nemčije, je odgovorila, da bi bilo to nezakonito in da so pravila takšna. "To ni nekaj, kar bi nas skrbelo ali česar bi se bali. Mislim, da to ni realna predpostavka," je dejala Hoffmann.

Poljski predsednik Andrzej Duda je v četrtek po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in litovskim kolegom Gitanasom Nausedo v Lvovu dejal, da je Varšava leoparde pripravljena poslati Ukrajini. Ob tem je izrazil željo, da bi dobava potekala v okviru mednarodne koalicije, in opozoril, da je za to treba izpolniti številne formalne pogoje.

Po besedah tiskovnega predstavnika poljske vlade Piotra Müllerja se je Varšava za pošiljanje leopardov odločila zato, da bi s tem spodbudila druge države, da storijo enako. "Želimo izsiliti določeno vedenje. Če ne bomo branili neodvisnosti Ukrajine, bomo mi naslednja tarča," je dejal in dodal, da si Poljska zato želi, da bi se Ukrajina lahko branila sama.

Moskva: Ruske sile prevzele nadzor nad Soledarjem

Ruska vojska je v četrtek zvečer prevzela nadzor nad Soledarjem, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Kijev na drugi strani zanika navedbe in trdi, da se v mestu nadaljujejo hudi boji.

"V Soledarju potekajo hudi boji," je sporočil tiskovni predstavnik vzhodne skupine ukrajinskih oboroženih sil Sergij Červati. "Ukrajinske oborožene sile nadzorujejo razmere v težkih pogojih," je dodal in Rusijo obtožil ustvarjanja "informacijskega hrupa," navaja BBC.

Ruska vojska že več tednov skuša prebiti ukrajinsko obrambo v Soledarju, enem ključnih mest za ukrajinski obrambni zid, s katerim Kijev ščiti večji regionalni središči Slovjansk in Kramatorsk, ki sta še pod nadzorom Ukrajine.

Osvojitev Soledarja bi bilo prvo zavzetje mesta v Ukrajini po juliju lani, ko jim je uspelo zasesti mesto Lisičansk v pokrajini Lugansk.

Vodja najemniške skupine Wagner in oligarh Jevgenij Prigožin je sicer že v torek zvečer zatrdil, da so pripadniki skupine zavzeli Soledar, medtem ko v Kremlju takrat navedb niso potrdili, Kijev pa jih je zanikal.

Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je sicer še danes sporočila, da se ukrajinske sile v Soledarju upirajo siloviti ruski ofenzivi, in dodala, da gre za "težko fazo vojne".

Ukrajinski vojaki v Soledarju. Foto: Reuters
Ukrajinski vojaki v Soledarju. Foto: Reuters

Reznikov: Wagner želi zasesti rudnik soli v Soledarju

Ukrajinski obrambni minister Reznikov je medtem v intervjuju za BBC dejal, da so razmere v Soledarju "zelo težke", a "pod nadzorom". Plačanci iz skupine Wagner izvajajo "val za valom napadov", kar povzroča veliko smrtnih žrtev.

Reznikov meni, da je cilj Prigožina zasesti rudnik soli v Soledarju, ki je največji v Evropi. "Zaslužiti hočejo s krvjo," je dejal.

Ukrajinska obramba na relaciji Soledar–Bahmut še drži

Ruska vojska že več tednov poskuša prebiti ukrajinsko obrambo v regiji Doneck. Mesti Soledar in Bahmut, ki ju loči le 15 kilometrov, želi osvojiti za vsako ceno, da bi spremenila potek vojne. Obramba mest je ključna, če želi ukrajinska stran ohraniti obrambni zid, s katerim varuje večji mesti Slovjansk in Kramatorsk, ki sta še pod njenim nadzorom v regiji.

Če bi Soledar padel v ruske roke, bi to pomenilo prvo pomembno ozemeljsko pridobitev ruskih sil v zadnjih mesecih.

Britanski vojaški strokovnjaki medtem ugotavljajo, da se ruska orožarska industrija ob pritisku za krepitev proizvodnje vse bolj zanaša na zapornike kot delovno silo. Zapornikov naj bi bilo v Rusiji približno 400.000, so sporočili iz Londona.

Nato letala iz Nemčije premika v Romunijo

Zveza Nato bo nekaj izvidniških letal, ki so trenutno nameščena v Nemčiji, premestila v Romunijo. Kot so pojasnili, je namen te poteze krepitev navzočnosti Nata na območju in spremljanje ruskih vojaških dejavnosti.

Izvidniška letala za opozarjanje in nadzor v zraku (AWACS), ki so trenutno nameščena v bližini Aachna na zahodu Nemčije, bo Nato namestil v oporišče romunskih zračnih sil v kraju Otopena pri Bukarešti. Tam naj bi ostala več tednov.

"Naši sistemi AWACS lahko zaznajo letala več sto kilometrov stran, zato so ključni za Natove zmogljivosti odvračanja in obrambno držo," je pojasnila tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu in se Romuniji zahvalila za pripravljenost, da gosti letala.

Točno število letal, ki jih bodo poslali v Romunijo, še ni znano. Nemška tiskovna agencija DPA navaja, da bodo od 14 letal v Nemčiji v Romunijo poslali tri. Poleg tega naj bi v Romunijo odšlo tudi okoli 180 članov vojaškega osebja.

Boji za ukrajinsko mesto Soledar se nadaljujejo